Kaj reči na pot festivalu, ki je nastajal več kot leto dni, v tem letu izgubil ustanoviteljico in se rojeval v sedmih mesecih zaprtja domačih odrov in skoraj popolni izolaciji od mednarodnih odrov? V prihajajoči festival Mladi levi zremo z oprezno radostjo in upanjem. Zasnovan je velikopotezno - da bi dokazal, da je oder še vedno relevanten javni prostor, da so festivali še vedno lahko prostori in kosi časa, ki generirajo skupnost; da bi omogočil prostor mednarodne in lokalne izmenjave, da bi spet živo komuniciral z občinstvi, da bi dal prostor, čas in pozornost - umetnosti! Zasnovan je tudi kot poklon Nevenki Koprivšek, ustanoviteljici festivala. Mladi levi so njena dediščina, ki ostaja vsem nam, upamo, da tudi zanamcem." S temi besedami je letošnje Mlade leve, ki bodo med 20. in 29. avgustom, napovedala festivalska programska ekipa, ki jo sestavljajo Mojca Jug, Alma R. Selimović, Maja Vižin in Tamara Bračič Vidmar.
Nevenkin gaj
"Nevenka Koprivšek je bila veter sprememb v našem mestu, včasih je bila kot nežen vetrič, ki samo rahlo spodbuja, včasih pa je kot burja zavzeta, uporna in močna premikala meje, ali pa, in ta prispodoba bi ji bila morda celo najbližja, kot trdoživo drevo, ki vztrajno raste, se prilagaja in kljubuje času.
Če odmislimo vse ljudi in projekte, ki jih je obogatila, povezovala in poganjala, je ena izmed njenih največjih zmag Stara elektrarna - prazen prostor, ki je z vizijo, voljo in delovanjem postal eno najbolj prepoznavnih mestnih prizorišč. Vse od zagona gledališča v elektrarni na Taboru je bila tudi gonilo sprememb v širšem območju ter pobudnica organizacije prve kulturne četrti v prestolnici. Povezovala je organizacije in posameznike ter skušala predvsem poslušati tudi prebivalce četrti in vse, ki četrt obiskujemo in uporabljamo. Zanimalo jo je, kakšne spremembe v organizaciji življenja in dela, rabe in urejanja prostora bi lahko zagotovile bolj kakovostne življenjske razmere, ustvarile bolj povezano skupnost in prijazno sosesko. Nevenka ostaja prisotna v vseh nas in v svojih delih, mestnih in umetniških zmagah. Zdaj bi jo radi zapisali tudi v prostor mesta in ji namenili spominsko ureditev, ki bo zasnovana v njenem duhu ter bo njenim 'lokalcem' in mimoidočim bogatila dneve. S pomočjo ŠD Tabor in z dovoljenjem Mestne občine Ljubljana bomo pobudniki ureditve, Bunker, KUD Obrat in IPoP temu namenili zelenico ob športnem igrišču ŠD Tabor in jo spremenili v Nevenkin gaj. Ureditev bomo zasnovali skupaj z družino in našimi partnerji ter skupaj skrbeli tudi za rabo in vzdrževanje gaja.
Začetek procesa urejanja bo v torek, 24. avgusta, ob 18.30."
"Domača" sezona
Običajno so domače predstave izbirale po ključu presežkov sezone - kako pa izbirati med predstavami sezone, ki je trajala tri mesece? Izbrale so projekt Ta veseli dan kulture Tomaža Groma, ki združuje humor in subverzivno sporočilo, saj je zvočna kompozicija sestavljena iz prdcev. Slaba družba Vita Weisa je "klasična koronska predstava", Vito Weis v njej tipa in preizkuša in posluša, kaj sploh je gledališče in kako je biti v njem sam, s predmeti ali z drugimi. Gre za "predstavo, ki je nastala z mislijo na odsotnost".
Nina Rajić Kranjac prihaja na Mlade leve s predstavo Solo, "ki z gledališčem poračuna - zase in za nas. Zakaj ga sploh delamo? Ker lahko. In ker zna in zmore - boljše kot drugi!"
Menjalni tečaj kulture
Festival bodo začeli s Tanio El Khoury in predstavo Menjalni tečaj kulture, ki tematizira meje. Materializira jih skozi izkušnje njene družine. Večer bodo nadaljevali s Philippejem Quesnejem, francoskim avtorjem, ki tokrat prihaja s predstavo o naivnem idealiziranju podeželja z naslovom Farm Fatale. Predstava problematizira manjšanje podeželskega prebivalstva in hkratno romantiziranje kmetstva, ukvarja se tudi s procesi industrializacije pridelave hrane.
Koronske predstave
Performans Europe to go je nastal kot odgovor na korono: potovanja so bila onemogočena ali otežena in dunajski kolektiv God's Entertainment je zasnoval turo po mestu, kjer lahko srečate velike znamenitosti Evrope - v svojem mestu. Omenjena Slaba družba Vita Weisa je predstava o gledališču brez gledalcev. Tudi estonski trio Mart Kangro, Juhan Ulfsak in Eero Epner se ukvarja z mankom v gledališču in išče smisel te vrste umetnosti v zatečenem stanju in vrnitvi h klasičnim orodjem: dialogu in pripovedništvu.
Tihožitje Tina Grabnarja ne tematizira korone direktno, saj se ukvarja s širšim razmerjem človek - narava, vendar je razmislek svetu in vlogi človeka, ki podeljuje prostor na odru.
V dialogu z izolacijo bo tudi Siniša Labrović, na otvoritveni dan festivala se bo za 24 ur zaprl v omaro, gledalci ga bodo lahko spremljali preko prenosa v živo.
Predkoronske predstave skozi koronska očala
Festival bo gostil tudi predstave, ki so nastale pred korono ali pa - kljub diktatu ene teme - vzporedno. Ine Ubben prihaja s predstavo o njenem stanovanju, prostoru, ki ima v času (samo)izolacije popolnoma drugačen pomen, predstava Babice kolektiva Igralke in Tjaše Černigoj je predstava o revščini, ki ženske potisne v večni cikel. Kolektiv Škart je pri "vajah iz nepraktičnosti" sodeloval z upokojenkami iz doma Tabor, Filip Jovanovski prihaja iz devastiranega mesta in zato govori o javnem prostoru in skupnost. Silke Huysmans in Hannes Derrere pa prihajata z dokumentarno predstavo o otoku Nauru - naravnem biseru, koncentracijskem taborišču in devastiranem okolju v enem.
Ob predstavah bo na Mladih levih tudi spremljevalni program: Debatna kafana, otvoritev Nevenkinega gaja, Poletni laboratorij ACT na temo urbanih dreves, druženje ob Gromovi instalaciji in mobilni knjigarni slovenskih gledaliških založnikov … Skratka "dogodki, ki ustvarjajo skupnosti ljudi, ki jih povezujejo interesi pa tudi želja po biti skupaj in delovati skupaj".
