Motivacija za vztrajanje na baletni poti

K številnim baletnim predstavam, ki so v decembru navduševale mariborsko publiko, lahko prištejemo Božični koncert mladih baletnih plesalcev Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Dvorano Ondine Otta Klasinc v SNG Maribor so 22. decembra napolnili ljubitelji baleta ter starši in drugi sorodniki mladih plesalcev in s tem že tradicionalno podprli prizadevanja baletnih pedagogov Konservatorija, da učencem in dijakom, ob redni vadbi v šolskih prostorih, omogočijo tudi nastop pred širšo javnostjo in jih s tem dodatno motivirajo, da vztrajajo na poti baletnega izobraževanja.

Skoraj že tradicionalni koncert v organizaciji vodje baletnega oddelka Helene Valerije Krieger je izžareval mladostno energijo v pestrih plesnih točkah, ki so zaobjele klasičen baletni repertoar, sodobne plesne pristope, karakterne plese, prve plesne korake in izvirne koreografije, ki so bile ustvarjene prav za ta dogodek. Ob osnovnem namenu, prikazu plesnih dosežkov učencev in dijakov, je koncert - zahvaljujoč profesionalnemu pristopu pri izbiri glasbe za posamezne točke - še enkrat potrdil pomembnost kvalitetne glasbe za dosego plesnih vtisov.

Martina Svetina je izbrala danskega skladatelja Hansa Christiana Lumbyeja za plesno pripravnico, klasično, plesno glasbo, primerno starostni stopnji otrok. S četrtim razredom baletne šole je pokazala, da je tudi ragtime Scotta Joplina izvrstna priložnost, da mladi občutijo ritem ameriške plesne kulture iz začetka dvajsetega stoletja. V točki Dovolj pogumno, z glasbeno podporo sodobne pianistke Lindsey Stirling, je pogumno predstavila tretji letnik Konservatorija. Koreografija v sodobnem slogu, z izrazito čuječnostjo mladih plesalk, je zvenela še dolgo potem, ko so se gibi in glasba umirili. Četrti letnik je imel priložnost plesno sprostiti se na glasbo Sufjana Stevensa. V božičnem vzdušju pa so Sladke srebrne zvončke zaplesale učenke šestega razreda na glasbo Mykola Leontovycha.

Baletni pedagog z dolgoletnimi plesnimi in pedagoškimi izkušnjami Nikolaj Čilnikov je dijakom postavil koreografije v klasični plesni tehniki, ki je temelj izražanja lahkotnosti in obvladovanja telesa tudi v drugih plesnih zvrsteh. Skladatelji Cesare Pugni, Sergej Prokofjev, Ludwig Minkus so s svojo glasbo omogočili koreografom 19. in začetka 20. stoletja, da postavijo klasičen balet na visoko umetniško raven, in še danes oziroma zlasti danes kljubujejo novim plesnim potem in so nepogrešljiva osnova baletnega izobraževanja. Dijaki Konservatorija so dovolj obvladali klasično plesno tehniko, da so točke, kot so Beneški karneval, Valček, Variacija Kitri iz baleta Don Kihot, Grbasti konjiček, delovale prepričljivo in v duhu baletne tradicije.

Koreografije Galine Dmitrijeve, ki s klasičnim repertoarjem postavlja že vrsto let os baletnega izobraževanja, so temeljile na repertoarju skladateljev Ludwiga Minkusa in Adolpha Adama. Dijakinje četrtega letnika so z variacijami iz baleta Paquita in Gusar vstopile v področje zahtevnih baletnih interpretacij. Popestritev je bila Tarantela na glasbo Louisa Moreauja Gottschalka, ki sta jo plesalca odplesala intenzivno in temperamentno.

Helena Valerija Krieger je v svojem že prepoznavnem slogu segla po bolj sodobni tematiki. Za točko drugega razreda je izbrala glasbo sodobnega skladatelja Patricka Watsona in jo poimenovala Zazrti v luno, za peti razred baletne šole pa provokativno glasbo Danzaivera, kjer so učenke upodobile sodobno interpretacijo čiste baletne forme, ki je vse bolj prisotna v baletni umetnosti. Točka Polka zaključnega razreda baletne šole pa se je dotaknila ljudskega melosa.

Strokovnjak na področju karakternih plesov Vasilij Kuzkin je za svoje koreografije izbral ljudsko glasbo za točki Ukrajinski in Madžarski ples, za Španski ples pa tradicionalno, na glasbo Petra Iljiča Čajkovskega. Točke so popestrile raznovrstnost dogajanja na odru in pokazale, da ima tudi balet svoje osnove v ljudskih plesih.

Svoj glasbeni repertoar je Blanka Polič poiskala pri skladateljih romantike, Franzu Schubertu, Gioachinu Rossiniju, Gaetanu Donizettiju, in v svojih koreografijah intenzivno segla po izrabi prostora, prepletanju različnih linijskih form, vse v skladu z glasbenim ozadjem plesnih točk. Posebej je izstopala točka Don Sebastien. Močna v koreografiji in interpretaciji dijakinj drugega letnika je še dodatno pokazala vso širino baletnih stvaritev.

Vzdušje med gledalci je bilo prijetno, ker je bilo mogoče za vsak okus najti delček umetnosti, igrivosti, naivnosti in znanja mladih baletnih plesalcev. Veseli smo lahko, da v mestu deluje institucija, ki izobražuje bodoče profesionalne baletne plesalce in tiste, ki bodo v prihodnosti cenili baletno umetnost ter uživali v njeni virtuoznosti in edinstvenosti.