Nocoj se je s podelitvijo nagrad v Prešernovem gledališču Kranj zaključil 52. Teden slovenske drame. Osrednji festival, na katerem so predstavljene uprizoritve, nastale po slovenskih dramskih besedilih, je v dvanajstih dneh festivalskega programa ponudil osem predstav v tekmovalnem in pet v spremljevalnem programu in bogat dodatni program.
Pionirka v maskuliniziranem polju
Društvo gledaliških kritikov in teatrologov je podelilo nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo Alji Predan. "Opus dramaturginje, prevajalke, urednice in teatrologinje Alje Predan poleg celovitega in večstranskega pristopa h gledališkemu dogodku in njegovemu spremljajočemu kontekstu vseskozi zaznamujeta želja in premislek po vzpostavljanju povezave med slovenskim in mednarodnim prostorom," je zapisala žirija.
Že kot dramaturginja in urednica knjižnice Mestnega gledališča ljubljanskega je s prevodi in naročili več kot tridesetih knjižnih del prispevala k obogatitvi teatrološkega polja v slovenskem jeziku. Njeno kontinuirano dramaturško delo se razpenja čez več kot štiri desetletja. Poleg sodelovanja z uveljavljenimi režiserji vsakokratnega obdobja ves čas vzpostavlja in ohranja stik tudi s prihajajočimi generacijami. Njeno izkušenost prepoznavajo tudi v mednarodnem prostoru, saj kot žirantka participira v mednarodnih žirijah na festivalih. Leta 2009 je postala direktorica Festivala Borštnikovo srečanje, prva ženska na čelu enega izmed dveh najpomembnejših in najstarejših gledaliških festivalov v Sloveniji. Začetno obdobje njenega vodenja je zaznamovala grožnja prekinitve pomembnega dela financiranja, ki pa jo je uspešno razrešila. Edinstvena je transformacija programske sestave festivala, ki prej obstoječo kombinacijo tekmovalnega in spremljevalnega programa obogati in umesti v evropski gledališki kontekst. "V polju, ki je bilo ob njenem vstopu pred štirimi desetletji izrazito maskulinizirano in kjer so še danes vidne neenakosti, je Alja Predan s svojo profesionalnostjo, ambicioznostjo, preudarnostjo, načelnostjo in avtonomnostjo, a tudi odprtostjo in zaupanjem tlakovala pot mnogim dramaturginjam in teatrologinjam kasnejših generacij in je nenadomestljiva soustvarjalka slovenske gledališke krajine."
Vračanje kritike v medij, iz katerega je bila izgnana
Priznanje Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke v zadnjih dveh letih je prejela Večerova novinarka in urednica kulture Petra Vidali. "Petra Vidali je piska, ki v časopisni milje, ta primarni prostor gledališke kritike, iz katerega je kritika vse bolj izgnana, vrača moč gledališke kritike in krepi njen pomen. Kot svojevrsten branik mesta kvalitetne kritike v dnevnem časopisu. Njeni zapisi ob gledaliških in lutkovnih predstavah, večkrat pa tudi ob zdrsih in zablodah slovenske kulturne politike, so smeli in sveži v svoji natančno usmerjeni, odločni angažirani noti. Subtilni mehanizem njene refleksije je vselej tehten in hkrati suvereno igriv, brez igre v ozadju. Diskurz Petre Vidali potrjuje, da žanr gledališke kritike v Sloveniji še živi in ima prihodnost. Društvo gledaliških kritikov in teatrologov je prvo, ki je na to dolžno opozoriti," piše v obrazložitvi priznanja.
Nagrada za Solo, ki je srečanje skupnosti
Izmed osmih uprizoritev v tekmovalnem programu selektorja Roka Andresa je strokovna žirija, ki so jo sestavljale Diana Koloini (predsednica), Viktorija Rangelova in Tery Žeželj, soglasno sklenila, da Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev prejme predstava Solo v režiji Nine Rajić Kranjac, ki je nastala v produkciji Maske Ljubljana in Slovenskega mladinskega gledališča. "Uprizoritev Solo Nine Rajić Kranjac in ekipe ustvarjalcev je kompleksen in polnokrven dogodek srečanja skupnosti. Te skupnosti uprizoritev ne predpostavlja, ampak jo nenehno preobrača, ukinja in na novo vzpostavlja. Po vsebini in izrazu je zelo pogumna in gledališko inventivna. Kolektiv, ki ga sestavljajo tudi Nataša Keser, Benjamin Krnetić in Marko Mandić, oblikuje stvaritev, ki jo prežemata izjemna energija in duhovitost, obenem pa medsebojna povezanost in zaupanje vseh ustvarjalcev. Vsi brezkompromisno izpostavijo sebe in svoje delo. Še posebej pa Nina Rajić Kranjac, ki se brezsramno ponaša s svojimi dosedanjimi uspehi, obenem pa ohranja avtoironično distanco. Z neusmiljeno človeškostjo razpira mesta svoje in gledališke ranljivosti, obenem pa v organizem uprizoritve spretno vključuje tudi gledalce."
Nagrado za najboljšega igralca je prejel Benjamin Krnetić za vlogo v tej uprizoritvi, nagrado za najboljšo igralko pa Marjuta Slamič za vlogo v uprizoritvi jerebika, štrudelj, ples pa še kaj (Simona Semenič) v režiji Jureta Novaka, ki je nastala v produkciji SNG Nova Gorica in Slovenskega mladinskega gledališča.
Posebno nagrado Tedna slovenske drame za kreacijo, ki inventivno povezuje različne gledališke jezike, po presoji žirije je prejela uprizoritev Under construction kolektiva Počemučka v režiji Aljoše Lovrića Krapeža in produkciji Gledališča Glej.
Publiko je med predstavami tekmovalnega programa najbolj prepričala predstava In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek (Andrej Inkret) v režiji Matjaža Bergerja, ki je nastala v produkciji Anton Podbevšek Teatra in SNG Nova Gorica v sodelovanju s Cankarjevim domom in Galerijo Božidar Jakac. Tako kot primarno v okolju kostanjeviškega samostana so jo tudi v Kranju odigrali v odprtem ambientu.
Drobci, ki se postopoma usedajo na dno naše biti
Člani žirije za nagrado Slavka Gruma in nagrado za mladega dramatika (Vesna Jevnikar, Jakob Ribič in Tomaž Toporišič) so med drugim ugotovili, da je mlada dramatika "obrtno in kvalitativno bolj uravnotežena kot dramatika, ki se poteguje za veliko nagrado, kar je svojevrsten paradoks". Za nagrado Slavka Gruma so bila nominirana štiri besedila: logocentrična komedija za sedem punc o delcih, revoluciji in gledališču Jere Ivanc, Weltschmertz Aljoše Lovrića Krapeža, Usedline Katarine Morano in Zgodba o bakrenem kralju Urše Majcen. Žirija (Vesna Jevnikar, Jakob Ribič in Tomaž Toporišič) je soglasno odločila, da Grumovo nagrado prejme Katarina Morano. Usedline so bile v Mestnem gledališču ljubljanskem letos že uprizorjene v režiji Žige Divjaka.
Žirija je o drami, v kateri se po smrti matere družinski člani zberejo, da bi izpraznili stanovanje, med drugim zapisala: "Vse je zelo preprosto, enostavno, nemara celo banalno ali trivialno, toda prav skozi takšne partikularnosti, specifičnim osebam lastne in intimne drobce, tekst vstopa v obče in tako iznajde način, kako seči prek sebe in do nas. Čeprav ne gre za kakšne velike dogodke ali zgodbe, marveč za malenkosti, detajle, podrobnosti, ki se nam v času, ko se nam dogajajo, nemara niti ne zdijo tako pomembni in jih morda niti ne opazimo, nas prav takšni majhni drobci, ki se postopoma usedajo na dno naše biti, definirajo in konstituirajo kot osebnosti." Nagrado za mlado dramatičarko so dodelili Eli Božič za dramo Interpretacija Sanje. (kr)
