Nacionalnemu svetu za kulturo (NSK), ki mu predseduje Uršula Cetinski, se bo mandat iztekel septembra. Do takrat so sklenili imeti še tri seje. Sklepna seja bo namenjena pregledu dela, na predzadnji se nameravajo posebej posvetiti položaju javnih zavodov v kulturi, ponedeljkovo sejo pa so namenili položaju samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi s poudarkom na tem, kaj jim prinaša resolucija Nacionalnega programa za kulturo (2024-2031) in akcijskega načrta (2024-2027).
Povabili so predstavnike stanovskih društev in združenj. Polona Torkar, strokovna vodja društva Asociacija, je v svoji analizi izpostavila: "Na idejni ravni resolucijo pozdravljamo, saj ustrezno prepoznava pomen in vlogo posameznih gradnikov področja, vključno z nevladnimi organizacijami ter samozaposlenimi, zavezuje se tudi k odpravljanju prekarnosti." Pozdraviti velja tudi, da so ob resoluciji v javno razpravo poslali tudi akcijski načrt. Vendar ravno ta razkriva tudi, zakaj resolucija ne more biti prebojni dokument. V akcijskem načrtu prepoznajo neodločnost vlade in koalicije, da bi zajezili posledice pandemije, ki nerazvojno naravnan položaj samozaposlenih v kulturi delajo nevzdržen. Resolucija in akcijski načrt napovedujeta, da ni denarja za temeljite reforme, s katerimi naj bi uresničevali usmeritve iz nacionalnega programa. Delovanje nevladnih organizacij je treba ustrezno podpreti tudi finančno, ne le z načrtovanjem okrepljene postprodukcije in medsektorskega sodelovanja, in tudi decentralizacijo, ki jo ta kulturna politika podpira na načelni ravni, bo mogoče doseči le s konkretnim spodbujanjem razvoja kulturne produkcije v manjših mestih. "Dejstvo je, da delež proračuna za kulturo znotraj celote proračuna vztrajno pada," je bil jasna Polona Torkar. V času prejšnje vlade leta 2021 je dosegel 2,2 odstotka, po tem pa se je znova znižal. Tudi primerjava deleža BDP za kulturo je porazna, leta 2014 je bil 1,1 odstotka, danes je 0,9 odstotka.
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar se je na očitek o nižanju sredstev odzval s podatkom, da to drži za integralni proračun, vendar si prizadevajo za dodatna finančna sredstva iz drugih virov, od kohezijskih sredstev do podnebnega sklada, zato se skupna vsota denarja, namenjenega kulturi, v resnici povečuje. 22 milijonov evrov bodo nevladnikom zagotovili s kohezijskimi sredstvi. Vidmar Čelik je tudi odgovoril na ključno vprašanje: ker naj bi Nacionalni program za kulturo, ki ga je pripravila prejšnja vlada, veljal do leta 2029, se ni vedelo, ali bo novi program v celoti nadomestil obstoječega ali bo postal njegov integralni del. Državni sekretar pravi, da bo predlog v celoti nadomestil trenutno veljavno resolucijo.
Predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc je kratko in jedrnato izpostavil tri želje pisateljev, uresničitev bi jim prinesla neposredno pomoč: radi bi, da bi se povečalo knjižnično nadomestilo, radi bi, da bi šolske knjižnice vsako leto kupile vsaj eno knjigo za vsakega učenca in dijaka (to je 80.000 novih knjig na leto), in radi bi, da bi se v knjižnično nadomestilo štela tudi izposoja v šolskih knjižnicah.
Petra Vidmar iz Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je spomnila, da je že Nacionalni program za kulturo 2014-2017 napovedal, da slovenski film za obstoj potrebuje enajst milijonov evrov na leto, vendar leta 2024 še vedno ni dosegel te meje in je po predvidevanjih akcijskega načrta ne bo niti do leta 2027. Z denarjem, ki je na voljo, filmskih ustvarjalcev ne morejo dostojno plačati, prav tako izgubljajo kredibilnost pri koproducentih. "Nismo si predstavljali, da bo še kdaj padal delež BDP-ja za kulturo. Namera financiranja ne kaže namere razvoja."
Član NSK Mitja Čander je izpostavil, da je sedanja ekipa na ministrstvo za kulturo "blizu nevladnemu sektorju". Zato razume prikrit strah in razočaranje samozaposlenih in nevladnih organizacij: če ta ekipa ne bo poskrbela za resno reševanje položaja samozaposlenih, temveč le za majhne popravke - kaj se bo zgodilo kasneje?
Tudi on je opozoril, da so slovenske nevladne organizacije uspešne pri črpanju evropskih sredstev, vendar v Sloveniji ni "matching funda". (Čelik Vidmar je potrdil, da ministrstvo za kulturo to rešuje z ministrstvom za javno upravo). Čander je povedal še, da sredstva za knjigo - če odštejemo častna gostovanja v Frankfurtu in Bologni - zaostajajo za lanskimi, kaj šele, da bi bila usklajena z inflacijo. Tudi založniki pričakujejo konkretne ukrepe, ne zgolj dobrih namenov.
Bistveno premalo
Nacionalni program za kulturo in akcijski načrt prinašata "marsikaj novega in marsikaj nič novega. Vsaka ekipa, ki pride, reče, da je prejšnji NPK slab in da mora narediti novega, kar traja do konca ali v najboljšem primeru do polovice mandata," je rekel član Nacionalnega sveta za kulturo Mitja Čander. Veliko energije je šlo za pripravo novega NPK, ampak pol mandata je mimo in na koncu ne bomo znali reči, ali je karkoli izvedeno. Vse skupaj prihaja bistveno prepozno. Čas za akcijski načrt, torej načrt za to, kaj se namerava v mandatu narediti, je tri mesece po nastopu mandata. Drugače načrtovanega pač ni mogoče izvesti. Želi si, da bi za tistim, kar bi se ministrstvo odločilo narediti, neomajno stalo.
Matevž Čelik Vidmar je odgovoril, da je kabinet na začetku mandata pripravil akcijski načrt in se izvaja, NPK pa sega preko enega mandata.
Član sveta Jurij Krpan je vseeno spomnil, da je Nacionalni program za kulturo tokrat prvič spremlja konkreten akcijski načrt (ki ne obljublja tega, česar ne bodo mogli izvesti) in da program prinaša "drugačen način gledanja na celotno polje slovenske kulture".
Člani sveta so nato vlado pozvali k čim hitrejšemu zvišanju deleža za kulturo na 2,2 odstotka proračuna, k vzpostavitvi fonda za prijavitelje na evropskih razpisih in k povečanju knjižničnega nadomestila, nabave v šolskih knjižnicah ter povečanju sredstev za založništvo.
Ob točki, ki je bila posebej posvečena akcijskemu načrtu, je Uršula Cetinski izpostavila nekaj pomanjkljivosti. Pozvala je k stabilnemu in razvojnemu financiranju javnih zavodov v kulturi ter predlagala večletno financiranje po vzoru financiranja nevladnih organizacij . "V Avstriji vodstvo javnega zavoda na začetku petletnega mandata ve, v kakšnih okvirih se bo gibalo." Pri nas pa decembra izve, kakšno bo sofinanciranje naslednje leto. Najbolj pa pogreša člen, ki bi obravnaval plačno politiko v javnih zavodih v kulturi. V NPK bi bilo po njenem mnenju nujno vključiti odnos do neumetniških poklicev v kulturi, od tehničnega osebja do čistilk. Več kot četrtina zaposlenih v Cankarjevem domu ne prejema niti minimalne plače, zato se na razpise tudi nihče ne prijavi. Pozvala je tudi k ponovni uvedbi dodatka za mentorstvo, saj se nekatera poklicna znanja lahko prenašajo samo na ta način.
Član NSK Jurij Krpan je povedal, da se veliko govori o digitalizaciji vsebin, premalo pa o digitalizaciji postopkov, ki so, kot je izpostavila tudi Uršula Cetinski, izrazito birokratski. Želi si tudi, da bi bilo pri investicijah vsaj toliko pozornosti kot kulturni dediščini namenjene živi kulturi, sploh ko gre za stabilnost pogojev delovanja nevladnega sektorja.
Pod točko razno so člani sveta izrekli še stališči do predloga Razvojne strategije za sodobni ples in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javni rabi slovenščine. Pri prvem so ministrstvo pozvali, naj pred ustanovitvijo javnega zavoda za sodobni ples definira programske, poslovne, finančne in infrastrukturne strategije, da ne bi dobili nedelujoče tvorbe. Pri javni rabi slovenščine pa je NSK - po posvetu s poznavalci tehnologije - pozval k črtanju 18- oziroma 30-mesečnega roka, ki je predviden za to, da bi proizvajalci prilagodili opremo za uporabo slovenskega jezika. Tehnologija omogoča, da se ta začne uporabljati takoj, je prepričana predsednica sveta.