O strategijah vabe in lova

V mariborskem razstavišču Kibela so 18. maja odprli razstavo Glorious Twelfth Jožeta Šubica. Februarja letos je bila razstava mariborskega akademskega slikarja na ogled v Mestni galeriji Nova Gorica, ki je tudi soorganizator dogodka skupaj z MMC Kibla/KiBela.
Z umetnikom se sprehodiva po ambientalni razstavi, ki je bila zadnja pred izbruhom pandemije in je prva po njenem preklicu. Vmes je Šubic dobil nagrado za življenjsko delo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov za asemblaž. "Šubičevo leto" torej, čeprav je v zavidljivi razstavni formi že štiri desetletja. "Morda pa res," pravi. "Priprava, izdelava te razstave je trajala tri leta, vmes sem razmišljal o prostoru in katalogu, ki mi ga je na koncu uspelo izdati. Na termin v Novi Gorici sem čakal od leta 2018."

Erotizem in igrivost

Glorious Twelfth je dvanajsti avgustovski dan, začetek lovske sezone na škotskega barskega jereba ali divjo kuro, pa tudi na snežno jerebico v Veliki Britaniji in Severni Irski. Kot je zapisala ob razstavi kuratorka Mojca Puncer, se Šubic lova kot izrazito moškega konjička dotika samo pri izbiri naslova. Gre za metaforo, parabolo s poučno poanto moškega lova na žensko kot plen ali trofejo, objekt želje, erotične fantazije in igre. To metaforiko lova kot dominantno moškega hobija ali igre projicira na razlike med spoloma. Pomenljiv, ključen je svojevrsten erotizem kot pomemben vidik umetnosti Jožeta Šubica. V novem ciklu je zaznati tudi umetnikovo težnjo k ludizmu, k igri(vosti). Bipolarna igra ugodja in nelagodja je nenehna in značilnost Šubičevega najnovejšega opusa.
Leta 2012 je Šubic v okviru Evropske prestolnice kulture v takrat degradiranem Žičkem dvoru na Lentu prvič razstavil serijo skulptur petih ženskih glav v naravni velikosti - široko odprtih ust in tesno zaprtih oči. Na ogled so bile potopljene v vodo. Leta 2014 je v Miheličevi galeriji na Ptuju razstavil figure šestih "utopljenk" in dveh "ujetnic" kot metaforo družbene obrobnosti in izključenosti - v tem duhu je ustvaril tudi eno od skulptur nove serije - Slovenski slavček: ženska s potetoviranim obrazom predstavlja priseljenko iz Burme, ki se s tetovažo izogne javni hiši.

Strelka, Opazovalka lune, Te-Ta, Kolesarka ...

Glorious Twelfth tvori serija dvanajstih del: skulpture ženskih figur iz keramike zajemajo deset glav, dve glavi s torzom in eno celopostavno figuro. Prvi sta leta 2016 nastali "dvojčici" (Blowing Twins, oblikovani z zaščitnima maskama in opremljeni z bakrenima rogovoma na jeklenih podstavkih, predstavljeni sta bili že na razstavi v Istanbulu in Kibla Portalu), ki so jima sledile ženske figure s pomenljivimi naslovi: Strelka, Opazovalka lune, Meduza, Sister of Mercy, Dekle, ki želi vedeti, koliko je vlažna, Kolesarka, Šahistka (ki šahira z erotičnimi figurami in je omagala med igro; strategija vabe je na šahovnici), Bralka, Nabiralka biserov, Te-Ta in Slovenski slavček. Vse so na podstavkih, nekateri so kot oltarji, prekriti s tkanino. Večina predstavlja del družbenih ritualov - športa, igre, umetnosti, seksualnosti. Kljub nekakšni ekscesnosti leg ducata ženskih figur je vseprisoten tudi humor. Šubičev beg od večinskega slovenskega "temnega modernizma" je programski, prizna. Ne moreče podobe, vital(istič)ne ga bolj zanimajo, igrivost ohranja za vsako ceno.
Zadnja leta je ženska kot objekt v središču Šubičevega ustvarjanja. "Marsikdo na prvi pogled lahko zapade v kliše moškega - lovca in ženske - plena. V bistvu pa so moje zadnje ženske nenavadne po svojih vlogah in vseh dvanajst je na svoj način veličastnih (zato Glorious). Bizaren je tisti angleški lov na kuro in zdel se mi je odlična iztočnica," razloži.
Tudi družbenokritični poudarki so v projektu - ena od figur je begunka iz Burme. Tudi Meduza je drugačna, njene kače na glavi so zvezane, moč kastrirana. Skulptura Sisters of Mercy (iz pesmi Leonarda Cohena), je ženska za beneško masko kot "nabiralka rose", namiguje na prostitucijo. Strelka ima za orožje "ljubezenske žeblje". Nabiralka biserov, navdahnjena iz japonske ame, ki se potaplja na dah v morske globine, ima po telesu zadrge. Zanimiva je Bralka, ki je potiskana z verzi mariborske pesnice Petre Kolmančič. Na glavi pa je Marcel Proust - o branju. Sodelovanje med Kolmančičevo in Šubicem se bo nadaljevalo, snujeta skupni poetično-vizualni projekt poezije na krožnikih.

Luknje v zbirkah čez petdeset let

Kako je s podporo galerij danes? "Položaj je slabši, kot je bil kadarkoli. Naše državne galerije nas ne odkupujejo. Nimajo naših del več v fundusih in v prihodnosti to pomeni hudo vrzel. Moderna galerija od naše generacije ne hrani ničesar, niti Iva Prančiča, ki je nagrajenec Prešernovega sklada," je kritičen.

V Berlinu knjigarn sploh niso zaprli