Mladinska knjiga je izdala roman Brodnik, s katerim se je poklonila založniku Lavoslavu Schwentnerju. Pod roman se podpisuje Tanja Tuma, ki je želela z njim predstaviti založnika, "ki je dal življenje za knjigo", spremno besedo pa je pod naslovom Zgodba, ki bi jo Schwentner objavil napisal dober poznavalec njegovega dela, antikvar Rok Glavan.
Kot je povedala Tanja Tuma, so protagonisti romana, v katerega je vključila vsa zgodovinska dejstva, ki jih je o Schwentnerju odkrila, večinoma trije: poleg znamenitega založnika še Henrik Tuma in Ivan Cankar, ki ga po njegovi smrti "zamenja" Oton Župančič. Pri pisanju si je pomagala s številnimi korespondencami med omenjeni veljaki, spomini in pričevanji.
V roman je vpletla še fiktivno zgodbo o nekem dekletu, zato da je delo bolj berljivo, večina dogodkov pa je resnična. Kot je poudarila, je želela knjigo napisati kot hommage Schwentnerju in založništvu, ki ga je postavil na slovenskih tleh, zato ni iskala nekih temnih ali žaljivih stvari, nekatere pa je pojasnila. Med drugim je ovrgla govorice, da je bil precej dolžan Cankarju. Kot je poudarila, je bila resnica ravno nasprotna. Cankar je po smrti ostal Schwentnerju dolžan 4000 kron, ki jih je prejel kot predujem. To je bil, kot je pojasnila avtorica, celoleten zaslužek dobro plačanega tedanjega avstro-ogrskega uradnika. Kljub temu je leta 1921 vse avtorske pravice za Cankarjeva dramska dela predal njegovim potomcem.
Tanja Tuma je poudarila, kar je izpostavil tudi Glavan, da "brez Schwentnerja zagotovo ne bi bilo Cankarja, ne bi bilo nikogar od slovenske moderne, ne bi bilo ne Župančiča, ne Ketteja, ne Murna, Schwentner je povzdignil tudi Ivana Prijatelja".
Po Glavanovih besedah je bila najpomembnejša osebnost slovenskega založništva sila skrivnosten in skromen mož. V svojem življenju je dal samo en intervju, v katerem je dejal, da vsega še ni moč povedati. Kot založnik je bil sila prodoren, znal je prepoznati tuje in domače avtorje, ki so primerni za trg. Če bi živel Schwentner danes, bi bil po Glavanovem mnenju zagotovo tisti, ki bi prvi uvedel spletno stran, telefonsko in internetno trženje, kajti sledil je vsem modernim tokovom v založništvu in tako delal velike korake pred drugimi založniki.
"Schwentner ni imel časa čakati kupcev, Schwentner jih je lovil. In ne samo, da jih je lovil, izobraževal je tudi kupce in knjigarnarje," je o založniku, ki je imel pred drugo svetovno vojno knjigarno v ljubljanski Čopovi ulici, povedal Glavan, ki je za knjigo izbral več kot 30 fotografij Schwentnerja in njegovih izdaj.
