Slavnostna otvoritev 68. Ljubljana festivala v sredo zvečer je bila prav posebna. Ne le zaradi tega, ker je bilo na Kongresnem trgu zaradi predpisov o varovanju zdravja "samo" 500 poslušalcev (če ne štejemo tistih za ograjo v parku Zvezda) ali zaradi simbolično nameščenih 111 stolov, oblečenih v belo tkanino, ki so ponazarjali število žrtev koronavirusa pri nas. Tudi ne zgolj zaradi dejstva, da se je na koncert z avtom iz Lozane (ali Pariza, kot je kasneje v nagovoru omenil ljubljanski župan) pripeljal priznani švicarski dirigent Charles Dutoit. In tudi ne samo zaradi tega, ker sta bili dve veliki deli enega največjih mojstrov klasične glasbe izvedeni bolj ali manj z domačimi umetniki.
Beethovnova glasba - tako kot trenutne razmere pri nas in po svetu - nosi dramatičnost in težo, a hkrati upanje