Odzivi na ukinitev zakona o enotni ceni knjige, eni jo pozdravljajo

Zakon o enotni ceni knjige (ZECK) so sprejeli pred šestimi leti. V skladu z njim je moral založnik določiti ceno knjige in pol leta od izida je morala ostati nespremenjena na vseh prodajnih mestih. Vlada je v petem protikoronskem paketu, sprejetem na dopisni seji prejšnji torek, brez vednosti in zvečine brez odobravanja stroke v 127. členu ukinila ZECK. Zakon od leta 2014 zagotavlja stabilnost knjižnega trga, enakopravno dostopnost slovenske knjige ter zaščito slovenske knjige kot javne dobrine posebnega kulturnega pomena. Kako bodo zdaj ukrepali in kaj to pomeni za slovensko knjigo, knjigotrštvo in založništvo, smo vprašali nekatere slovenske založnike, zvečine iz Maribora.

Zdaj bomo kupce svobodno pozivali k nakupu knjig

Orlando Uršič, direktor Založbe Litera: "Ko je leta 2013 na ZECK izdal negativno mnenje Urad za varstvo konkurence, je tedanje kulturno ministrstvo to mnenje v celoti ignoriralo in to pojasnilo z javnim interesom, češ da bo Zakon ščitil slovensko knjigo, da se bo povečala prodaja knjig, da bodo knjige cenejše in podobno. Poleg tega, da zakon ni pokazal nikakršnih učinkov, pač pa je prodaja knjig slabša kot kadarkoli prej, knjige se niso pocenile in v knjigarnah se proda vse manj in manj knjig, ima to skrpucalo na osmih straneh še en veliko laž; govori o zaščiti slovenskega knjigotrštva in s tem slovenske knjige. V Sloveniji pa v resnici nimamo na eni strani knjigotržcev, na drugi pa založb, pač pa imamo založbe s knjigarnami in založbe brez knjigarn.Tako to ni anketa med knjigotržci in založniki, pač pa anketa med založniki s knjigarnami in tistimi brez. V Sloveniji (za razliko od ostalega sveta) knjigarniški trg obvladujejo tri založbe; DZS, Učila In Mladinska knjiga. Po javno dostopnih podatkih te tri založbe v svojih knjigarnah prodajo več kot 90 odstotkov svojih knjig. Položaj knjig, ki jih izdajajo založbe brez svojih lastnih knjigarn, je torej v teh mrežah jasen. Zaradi tega zakona pri Literi šest mesecev po izidu nismo smeli iskati svojih prodajnih poti in nagrajevat svojih kupcev z enakimi popusti, kot smo jih morali priznavat knjigarnam (v lasti založb). Še več, če sem hotel, da bi kupci v teh knjigarnah povpraševali po naših knjigah, smo morali vlagati v promocijo petkrat več kot založbe, ki imajo v lasti te knjigarne. Prodale pa te knjigarne niso več naših knjig kot pred zakonom, nasprotno, manj. Ukinitev zato pozdravljam, tudi v luči verjetnega prihodnjega zaprtja javnega življenja, saj bomo zdaj lahko naše kupce svobodno pozivali k spletnemu nakupu naših knjig po ugodnih cenah."

Delovali bomo enako kot doslej

Mitja Čander, direktor Založbe Beletrina: "Delovali bomo enako kot doslej. Novim knjigam, razen na predstavitvenih dogodkih in ob prodaji knjižnicam ali na sejmih ne nižamo cen v prvem letu po izzidu, torej v precej daljšem obdobju kot ga je predvideval ukinjeni zakon. Priprava naših knjig vključuje številne sodelavce in aktivnosti, ki jih brez ustreznih prihodkov od prodaje ne moremo pošteno plačati. Subvencije JAK predstavljajo le 13odstotkov proračuna Beletrine. Ob tem pa dodajamo, da razumemo individualne pristope založnikov pri prodaji, pa tudi nujnost ohranitve knjigotrške mreže, zlasti specializiranih knjigarn. Žal v letih po sprejemu zakona nismo dobili nobene evalvacije učinkov, veliko bolj otipljivo je nižanje davka na knjigo, izpeljano pod prejšnjo vlado in potrjeno s strani vseh parlamentarnih strank."

Bojazni zagovornikov srednjeveškega zakona

Dušan Hedl, direktor založbe Kulturni center Maribor: "Nič ne bomo ukrepali. Zakon o enotni ceni knjige je za nas, ki objavljamo večje število naslovov, pomenil samo ogromno dodatnega birokratskega dela. Vsako posamezno knjigo smo morali pred prodajo prijaviti v sistem. Sistem bi lahko bil bolj avtomatiziran, poenostavljen. Potem pa knjige nismo smeli prodajati po nižji ceni na prireditvi, na literarnem večeru, če ni bila starejša od pol leta. Zdaj pa se vprašajmo, ali je to ožilo krog bralcev ali ne. Kdor krši zakone, je kaznovan, a ne? Po drugi strani so bojazni zagovornikov tega srednjeveškega zakona, da bodo velike knjigarne uničile male z nebrzdanimi popusti in sprostitvijo cen. To je utemeljen pomislek. Vendar je potrebno realno pogledati slovenski trg, na katerem je tako samo ena knjigarniška mreža. Male knjigarne pa se vse bolj usmerjajo v stare knjige, zbirateljske kose, specialnosti. V globalnih razmerah niso male knjigarne propadle samo zaradi pritiska velikih trgovcev, ki so kasneje tudi propadli zaradi pritiska digitalnih lobijev. Pač svet sprememb, na katerega se v Sloveniji nikakor nočemo navaditi. Množični globalni kanali komunikacije pač vsakodnevno lansirajo informacije, ki izhajajo iz sprememb ali pa spremembe povzročajo. Pri nas pa nekdo vidi v tem svojo priložnost in nastane nov zakon. Posel z analognimi proizvodi pa ima ciklične vzpone in padce. Primer je vinilna analoga gramofonska plošča. Sem prepričan, da bo s knjigami enako oziroma se že dogaja. Restrikcije, množica zakonov, predpisov pa samo hromi vsako dejavnost. Drugo je, če ljudje želijo brati. Tudi tega jih ne bomo prisilili z zakoni, temveč zgolj z organiziranim delom v branži in iskanjem dobre mere med liberalizacijo in regulacijo trga."

Zakaj brez stroke?

Milena Pivec, direktorica Založbe Pivec: "Seveda ne odobravamo, da se katerikoli zakon sprejema ali ukinja brez posveta in dogovora s stroko. Ne razumemo tudi, kakšno povezavo ima ta ukinitev s protikoronskimi ukrepi. Kaj bo z ukinitvijo tega zakona na založniškem trgu bolje? Če vlada misli, da se bo zaradi tega zvišala prodaja knjig, bi morala imeti za to predvidevanje narejene analize, v kar pa opravičeno dvomimo. Dejstvo je, da so tisti, ki so to hoteli, že doslej iznašli načine, da so ga obšli.

Res je, da zakon ni bil optimalen, saj so bile iz njega izvzete knjižnice. A to še ni opravičilo, da se ga na hitro in brez debate ukine."

Ester Fidel, služba za odnose z javnostmi Mladinske knjige: "Zelo smo presenečeni, da lahko za založniško in knjigotrško branžo zelo pomemben zakon, ki je bil leta 2014 sprejet po dolgotrajni, intenzivni in tehtni obravnavi, sedaj preneha veljati brez kakršnekoli razprave in ustrezne argumentacije, tako rekoč preko noči in v sklopu t. i. protikoronske zakonodaje. Zakon o enotni ceni knjige je namreč eden od redkih instrumentov, ki je na majhnem in zato tudi zelo občutljivem slovenskem knjižnem trgu zagotavljal vsaj določeno stabilnost ter široko in enakopravno dostopnost do slovenske knjige kot javne dobrine posebnega družbenega pomena. Prenehanje veljavnosti tega zakona vsekakor ni dobro za slovensko založništvo in knjigotrštvo. O tem smo preko Upravnega odbora Združenja knjižnih založnikov in knjigotržcev  pri Gospodarski zbornici Slovenije argumentirano obvestili tudi že Ministrstvo za kulturo in pristojni parlamentarni Odbor za kulturo ter jih pozvali k pripravi zakonskega amandmaja, s katerim bi poslanci ob obravnavi v Državnem zboru lahko izločili sporno določbo o prenehanju veljavnosti Zakona o enotni ceni knjige iz petega protikoronskega zakonskega paketa."