Petra Zemljič
Ob zaključku enomesečne umetniške rezidence v okviru mednarodnega projekta Tvegaj spremembo (2016-2020) bodo danes ob 19. uri v Kibla Portalu v Mariboru odprli samostojno razstavo Zlato runo Olega Kulika, ki se kot vizualni umetnik zapisuje v recentno umetnostno zgodovino med najpomembnejše vzhodnoevropske umetnike na prelomu iz 20. v 21. stoletje. Pregledna razstava, zasnovana pod okriljem mlajšega mariborskega Društva za sodobno umetnost X-OP, zajema umetnikov opus vse od začetka 90. let do danes, hkrati pa bodo na ogled nova dela, nastala v prejšnjem mesecu - Zlato runo, Opazovalec, Imperij ter dela Merry-Go-Round, ki so nastala letos pod okriljem Muzeja za sodobno umetnost Vojvodine v Novem Sadu.
Oleg Kulik se je rodil leta 1961 v Kijevu in je ruski performer, kipar, fotograf, slikar in kurator. Diplomiral je na kijevski šoli za umetnost leta 1979 in na kijevski višji šoli za geologijo in zemljemerstvo, nato je bil leta 1990 štipendist Fundacije Pollock-Krasner. Kariero je začel kot kurator v moskovski galeriji Regina, kjer je z nekonvencionalnimi razstavami in pristopi, na primer z nameščanjem slik na kolesa ali najemanjem ljudi za prenašanje njegovih umetniških del, takoj vzbudil pozornost javnosti. Za največji kuratorski podvig sam šteje razstavo Vdor leopardov v tempelj Anatolija Osmolovskega leta 1992. Tam sta bila v majhnem prostoru dva gola človeka, okoli njiju pa so se sprehajali leopardi.
Princ med ljudmi, človek med psi
Poznavalci so v zgodovini Olegu Kuliku nadeli različna imena. Da je ruski pes, pravi Renata Salecl, umetnica Susan Silas denimo pa je celo napisala A Love Letter to Oleg Kulik, a Prince among Men, a Man among Dogs (Ljubezensko pismo Olegu Kuliku, princu med ljudmi, človeku med psi). Kakorkoli, je človek akcije, in kot sporočajo iz mariborskega društva, je bil sprva ekspliciten zagovornik primitivne ekologije in zoofrenije, temelječe na radikalnem šokiranju gledalca (Nori pes, Pasja hiša, Ugriznem Ameriko in Amerika ugrizne mene, Globoko v Rusijo, Družina prihodnosti, Ruski mrk). Umetnik namreč opisuje dialog znotraj svoje prakse kot "zavesten izpad iz človeškega horizonta", zaradi katerega se postavi na vse štiri. "Njegov namen je opisati to, kar vidi, kot krizo sodobne kulture, kot rezultat pretirano sofisticiranega jezika kulture, ki gradi zidove med posamezniki. Lastni jezik performansa zato poenostavi na polovico osnovnega čustvenega vokabularja domače živali," so še zapisali pred otvoritvijo. Ob tem spomnijo, da je Kulik na razstavi Interpol v Stockholmu leta 1996 v galeriji izvedel performans, med katerim je bil priklenjen z verigo poleg napisa Pozor, hud pes. Škandal mednarodnih razsežnosti naj bi bil nastal potem, ko je napadel ne le posameznike, ki so se odločili, da napis ignorirajo, in je enega od teh ugriznil, temveč se je spravil tudi na druga razstavljena umetniška dela in pri tem delno uničil nekatera izmed njih. Kulik je bil prepričan, da je bilo to opravičljivo dejanje, saj je bil njegov performans opremljen z opozorilnim napisom, ki ga ljudje zavestno niso hoteli upoštevati, in je to utemeljil s pojasnilom, da je bil njegov namen razkriti občutke tesnobe ob kulturni krizi, skozi nasilno jezo psa.
Kulikova Rusija
Umetnik ves čas ustvarjanja uporablja mnoge in različne vizualne medije - od performansa, fotografije, filma, slike, kipa do umetniške namestitve. "Skulptura kot oblika umetnosti za Kulika danes ni več individualno delo, temveč skupinski participatorni dogodek v kiparjenju iz postopkovno hitrih materialov, na primer gline in plastelina. Umetnikova prisotnost se spaja z improvizacijo prostovoljnih udeležencev in udeleženk. Na ta način je ustvarjen tudi osrednji del razstave, delo Zlato runo. Sklop ducatov figur se sooča s samim hudičem, rogatim parkljem, obešenim na odrto kožo. Tako skozi podobe nedavne zgodovine ter sodobne politike in umetnosti nastaja Kulikova Rusija, vzhodna soseda razsvetljenega zahoda.
Kolektivno in posamezno, okras množice in volja po moči, sta predstavljena v več različicah kombinacij in interakcij: predsednik, sestavljen iz tisoč vsevidnih oči, Lenin, obkrožen z odrobljenimi glavami, zlato runo odrtega ovna, sestavljeno iz tisočih figur .... Umetnine vabijo vsakega obiskovalca in obiskovalko, da postane del procesa in tudi del premisleka o aktualnih vprašanjih politike, zgodovine in umetnosti. Osebna mitologija umetnika, njegov edinstveni magični historicizem, kaže na nov obrat v spirali Kulikove biografije – projekt materializiranja akcij in performansov skozi žive slike, ki imajo oči, in žive skulpture, ki so po svoji naravi kolektivne in povsem materialne," so zapisali v društvu.
Poleg mnogih nagrad je Kulik še dobil medaljo Zaslužni ruske Akademije za umetnost ter francosko odlikovanje Vitez reda umetnosti in leposlovja. Razstavljal je na najpomembnejših bienalnih svetovnih razstavah sodobne umetnosti.
