Ker bo, kot kaže, še nekaj časa trajalo, da se bomo srečali v živo, začenjamo neposredne spletne prenose naših predstav, so sporočili iz Slovenskega mladinskega gledališča. Prva bo na vrsti Paloma, predstava, v kateri je mlada ekipa spregovorila o tovarni Paloma v Sladkem Vrhu in o ljudeh, ki so jo gradili. Spraševala se je, iz česa je stkana nostalgija po časih socializma in zakaj včasih prežame tudi tiste, ki jih na svoji koži še občutili niso. Predstava bo na voljo v živo na spletu 9., 12. in 13. januarja ob 20. uri.
Predstavo Paloma je režirala Brina Klampfer, ki je ob Kaji Blazinšek tudi njena avtorica. Nastala je v koprodukciji SMG, AGRFT in Kuda Krik. Snemali jo bodo s tremi visokoločljivostnimi kamerami in neposredno prenašali preko spletnega mesta Tretji oder. Cena vstopnice za spletni ogled bo 9 evrov.
Premiera je bila junija lani, v Večerovi kritiki pa smo med drugim zapisali: "Paloma je pravi 'partljičevski komad'. Kot bi Ščuke dobile svoj pendant v novem stoletju s (t)istimi protagonisti - samoupravljavci, direktorji, tovariši, tajnicami, v sodobni fiction faction maniri. In na ozadju - ne lokalne radijske postaje, ampak gigantske tovarne, ki je v najboljših časih zaposlovala več kot tisoč delavcev. Uprizarjati danes partljičevski teater v njegovem dejanskem geniusu loci, z ljudmi, ki so ga dejansko obkrožali v nekem davnem YU-času in jih je prekvasil skozi vso svojo literaturo tako, da se danes ne ve več čisto, kaj je bilo res in kaj je fikcija, je drzen podvig." Režiserka in avtorica Brina Klampfer, sama iz tistih krajev kot v nekem obdobju Partljič - gre za Sladki, Vranji Vrh in okoliš med Muro in Goricami -, je skozi "zgodbo" o Palomi, sladkogorski tovarni papirja, odrsko, predtem pa raziskovalno, prepotovala cel, skoraj polstoletni vek svojega kraja. Predstava razgali do obisti, kaj pomeni sproletarizirati ruralce, jim s tovarno vzeti njihovo kmetsko avtohtonost in jih globalizirati s toaletnim papirjem, ki so ga iz Sladkega Vrha prodajali po vsej Jugoslaviji, tudi po svetu. Predstava se ob Partljičevi Žašlerci, panku s Trat, Kuntnerjevi poeziji vpisuje v antologijsko dediščino tega prostora.
Komad današnjega časa o preteklih bliščih in bedah nekdaj velike fabrike malega kraja bo zagotovo najbolj pritegnil Štajerce, domačine, tiste, ki so od blizu gledali vzpon in propad Palome. Toplo priporočamo. (mh)
