Pečkov Slovenj Gradec (skoraj) brez Urške

Lahko bi rekli, da ga skorajda ni Slovenjgradčana, čigar doma ne bi krasila Urška, najbolj prepoznavni motiv Karla Pečka. Natančnega vpogleda, koliko jih je nastalo, nimajo, a glede na njegovo dolgo ustvarjalno pot je Pečkova Uršlja gora postala nekakšna ikona Slovenj Gradca, je povedala direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti (KGLU) Andreja Hribernik.
Na tokratni razstavi je tega ikoničnega motiva presenetljivo malo, saj sta kustosinji Nina Popič in Katarina Hergold Germ želeli prikazati še slikarjeva ne tako tipična, zgodnja dela na platnu.

Pedagog in direktor

Razstavo bi morali odpreti že marca, a zaradi okoliščin so odprtje prestavili na 18. maj, mednarodni dan muzejev in rojstni dan galerije. Razstava bo na ogled do 29. septembra, ko bo minilo sto let od Pečkovega rojstva. Obiskuje jo veliko domačinov, ki se lahko z deli poistovetijo in se na nekaterih fotografijah iz arhiva tudi sami najdejo. Razstavo pričenjajo z njegovim življenjem v Slovenj Gradcu, z njegovo družbeno vlogo, namensko se ne ukvarjajo z njegovim otroštvom, saj je stalna razstava o tem njegovem obdobju že v radeljskem muzeju; Pečko je bil namreč rojen v Dravski dolini. Leta 1954 je prišel v Slovenj Gradec in tu ostal do smrti. Dokumentarni del si sledi kronološko - od nastopa njegove službe do srečevanj z osebnostmi, ki jih je pripeljal v Slovenj Gradec. Izpostavljene so tudi štiri večje mednarodne razstave pod njegovim vodstvom in mednarodni projekti, ki so bili ob teh razstavah. "Domačini že vedo, kako sijajen likovni pedagog je bil, kako je znal navdušiti. Uvedel je nove koncepte bolj svobodnega risanja, otrokom je pustil bolj prosto pot. Razstava otroške risbe, ki se dogaja vsako leto, je dediščina njegove afinitete do primarne otroške ustvarjalnosti," je povedala kustosinja Hergold Germova.

Kronist vsakdanjega življenja

Razdajal se je za kraj, pripomogel je tudi k turističnemu razvoju, nikoli ni gledal ozko, vse mu je bilo pomembno. V Slovenj Gradcu so se vsi počutili dobro. "Nikoli nisem delal za priznanja," je med drugim dejal Pečko. Res ni, čeprav je dobil vsa možna - slovenska in avstrijska. Cel kraj je prepreden z njegovimi deli, poslikavami, mozaiki, vitraži. Bil je tudi kronist vsakdanjega življenja. Poseben izziv je za kustosinji bilo odkrivanje sedanjega stanja privatnih slovenjgraških dvorišč, ki jih je upodobil na začetku svoje ustvarjalne poti. Ustvaril je tudi veliko grafičnih plakatov in logotipov, aktivno je snoval raznolike vizualne elemente, je povedala Hribernikova. "Prav se nam je zdelo, da ob stoti obletnici rojstva spomnimo na njegovo vsestranskost. Zrasel je z mestom, tudi prebivalci ga poznajo kot nekoga, ki je bil prisoten v javnem življenju. Srečeval se je celo s predstavniki Organizacije združenih narodov, kot je bil Javier Perez de Cuellar, galerijo je dvakrat obiskal tudi Josip Broz - Tito. S promoviranjem idej o miru in solidarnosti je Pečko ključno prispeval k posebni kulturni identiteti Slovenj Gradca," je pojasnila Hribernikova. Zaradi poklicnih obveznosti je v nekaterih obdobjih ustvarjal manj, vseskozi pa je delal, v njegovem opusu ni praznine, ugotavlja Hribernikova. Potem ko se je upokojil, pa je ustvaril med drugim nešteto podob Uršlje gore.