Bojan Tomažič
Zdenko Kodrič, avtor romana Pet ljubezni, je na simpatični predstavitvi knjige v mariborski sinagogi z vsakim stavkom dokazoval, da je pred pisanjem veliko raziskoval. Marpurgi so ga pritegnili že ob branju imenitnega romana Zlate Vokač, pred desetletjem se je k temi vrnil, spoznaval je judovsko kulturo in Jude iz spodnjega dela mesta, kot imenuje del Maribora, kjer so živeli Judje, in leta 2011 začel pisati roman. Ko mu je režiser Boris Jurjaševič predlagal, da bi o Marpurgih naredila film, se je vmes lotil scenarija, nato se je vrnil k romanu. "Zadnja tri leta sem intenzivno pisal," je povedal.
Ko je začel raziskovati judovsko kulturo in mariborske Jude, je ugotovil, da so bili Marpurgi znamenite osebnosti in da so takšni tudi njihovi potomci, ki še živijo po svetu. "Tako so se pisali in se še pišejo rektor univerze v Padovi, znamenita pesnica iz Trsta, knjigarnar v Splitu, zavarovalničarji in bankirji po Evropi, nepremičninski magnat v New Yorku, mladinski pisatelj v Londonu, tekstilni industrialec v Kairu, bankirji v Turčiji, Marpurg je bil tudi dekliški priimek žene filozofa Levyja in še veliko drugih pomembnežev, bogatašev je potomcev mariborskih Judov."
Ko so odšli, se je razvoj ustavil
V Maribor so prišli iz Burgundije in se tu ugnezdili, razvili svoje tradicionalne dejavnosti bančništvo, posojilništvo, zlatarstvo, kupovanje in prodajo slik in drugih umetniških del. "Dvajset ali celo več se jih je v mestu pisalo Aaron, rabin je predlagal, da bi si za razpoznavnost dodali še krajevno označbo Marpurgi, Marpurg, Marpurgo." Ostali bi, če ne bi cesar Maksimilijan zaradi številnih pritožb, da so tistim, ki niso mogli odplačati posojil, zaplenili premoženje, zanje ukazal izgon. "Leta 1496 je prvič prišel cesarjev glas o tem." Ljudje so si izposojali denar, ker je bilo mesto v razcvetu in bi gradili. "Izgon Judov je imel dolgoročne posledice za mesto, finančno je opešalo, zastal je razvoj, šele v novejši zgodovini se je postavilo na noge." Judje so zaračunavali tudi do 83-odstotne obresti, vendar je to bilo takrat normalno in Kodrič je pri primerjanju bančništva iz petnajstega stoletja in zdajšnjim našel številne vzporednice. Vendar je pri njih vseeno našel veliko pozitivnega. "Bolj ko sem spoznaval Marpurge, bolj sem spoznaval, da je bil to veličasten korpus ljudi, in mi je bilo žal, da so morali oditi. Bili so znanstveniki, raziskovalci, umetniki, pesniki, pisatelji, pivovarji, zdravilci, odlični farmacevti in kaj bi naredili iz tega mesta, si lahko samo predstavljamo."
Da gre v romanu za privlačno in drzno poustvarjanje preteklosti, je poudaril Orlando Uršič, urednik založbe Litera, ki je knjigo izdala. Pisatelj, pesnik in profesor književnosti Bojan Sedmak je dejal, da pomeni Kodričev roman vrh tovrstnega pisanja o zgodovini Maribora. Roman je prebral v enem vikendu, zgodba ga je vsrkala.
Prispevek k neki drugi kriptovaluti
Pet ljubezni je roman in torej ne gre samo za opisovanje zgodovinskih dejstev. Glavne junakinje so Marpurginje in pripovedovalka zgodbe. Tina Mojzer, profesorica literature z II. gimnazije v Mariboru, ki je bila prva bralka romana, je pohvalila privlačen način pisanja in zgradbo, ki ima okvirno pripoved, v njo so položene štiri zgodbe. "Zgodbe so povezane in delujejo tudi same," je rekla. Tudi ženska poetika in ženski način razmišljanja moškemu piscu nikakor nista tuja. "V zgodbi uspešno sledi ženskim dušam in jih obvladuje v vseh odtenkih," pravi Mojzerjeva.
Pet žensk, potomk izgnanih Marpurgov, je pisec našel po svetu in opisal, kaj se jim je dogajalo. "Vendar ne gre samo za popisovanje njihovih zgodb, ampak se je odprla ena nova filozofska dimenzija. Kot da bi Pera Gynta gledal raziskovati sebe in svoj položaj," je komentiral Uršič. "Bolj sem se poglabljal, bolj sem ugotavljal, da se res približujem peergintovskemu raziskovanju sveta," je pritrdil tudi Kodrič, "predvsem njegov svet, razdeljen na polovico, s sanjami in potovanjem po svetu in kaosom ter psihiatrično bolnišnico spodaj, iz katere pride." Roman aktualizira tudi migracije, nespoštovanje identitete in verskega prepričanja. Marpurgi so bili begunci kot sirski vesoljec, ki na zemlji ne najde svojega mesta, je bil slikovit.
Zdenko Kodrič je iz domačih Cirkovc desetletja dolgo vsak dan v Maribor hodil v službo, zdaj pa nekaj časa ne več. "Ko sem prišel na predstavitev knjige, se mi je zdelo, da je to veliko bolj bučno mesto, kot je bilo v moji mladosti. Vse naokrog nekaj razbija, ljudi je več, eden je kričal nekaj v zvezi s kriptovalutami, s telefoni slikajo, jaz pa grem v sinagogo. Sem malo za svetom, sem se vprašal, ali pa je ta roman prispevek neki drugi kriptovaluti." Uršič je napovedal, da bo pomemben povezovalni element. Med preteklostjo in sedanjostjo, med zgodovino in literaturo.
