Minoriti so gostili podelitev Glazerjevih nagrad in listin za vrhunske dosežke v kulturi. Baletnik in koreograf Edi Dežman je prejel Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, listine za umetniške dosežke pa prevajalka Daniela Kocmut, kiparka Metka Kavčič in operni pevec Martin Sušnik.
Edi Dežman se je v govoru preprosto zahvalil za nagrado in med drugim dejal, da brez predanosti poklicu ni dosežkov. Lanska lavreatka Breda Varl, ki je Glazerjevo nagrado prejela skupaj z možem Tinetom Varlom, je spomnila na zgodovino mariborskega lutkovnega gledališča in pomen kulturno-umetnostne vzgoje, ki da je popotnica za vse življenje. "Iz publike v lutkovnem gledališču raste publika, ki bo obiskovala predstave, koncerte, branja in razstave, ki bo spoštovala kulturno dediščino in večer za večerom napolnila SNG Maribor. Ne glede na področje delovanja je najboljša umetnost tista, ki išče rešitve. To je iskanje idealne zasnove. Poleg trdega dela je za ustvarjalca pomembno, da deluje po svoji intuiciji in se počuti svobodno. To je najvišja vrednota, svoboda duha, ki ne sme biti zavrta, zatirana. Svoboda duha nas dela velike, še posebno nas, male narode. Maribor premore veliko posameznikov, ki mnogokrat preprosto sledijo potrebi, da pišejo, slikajo, kiparijo, igrajo, se tako plemenitijo in rastejo," je izpostavila in še dodala, da smo šele v času epidemije ugotovili, kako dobro umetnost, če nam jo vzamejo, pogrešamo.
Člani odbora za podelitev Glazerjevih nagrad Karmen Teržan Kopecky, Klemen Brvar, Mateja Emeršič Dover, Irena Gajser, Branislav Rajić, Janez Ujčič, Jelka Vrečko in Jure Žnidaršič, predsednik pa Miran Štuhec, ki je povedal, da nagrajujejo tiste posameznike, ki so s svojim delom obogatili podobo mesta. Da je kultura edini razlog, da Slovenci sploh smo, in da je malo mest pri nas, ki tovrstne nagrade sploh podeljujejo, je še dodal. Glazerjev nagrajenec Edi Dežman je diplomiral leta 1968 na Srednji baletni šoli v Ljubljani v razredu profesorice Lydie Wisiak, v sezoni 1971/1972 pa ga je kot baletnega solista angažiralo Slovensko narodno gledališče (SNG) Maribor. Edi Dežman je kot baletni virtuoz, pedagog in umetniški vodja pustil neizbrisljiv umetniški pečat v dveh najpomembnejših središčih slovenske kulture in baletne umetnosti - v Mariboru in Ljubljani. Odplesal je kar 45 najvidnejših vlog klasičnega baleta, s svojo osebnostjo in zakladnico baletnega znanja pa je postavil mejnike in poustvarjalne standarde, ki so vplivali na razvoj slovenske plesne umetnosti nasploh, utemeljujejo v odboru.
Za razstave Simulakrum tradicije v Galeriji Velenje, Odmik v mariborski Kibeli in Pohabljene sanje v Minoritski cerkvi so nagradili Metko Kavčič. V odboru pravijo, da je njen pristop h kiparskemu ustvarjanju inovativen, njeni umetniški nastopi pa kažejo projektno naravo, spontano in hkrati subtilno nadzirano usklajenost motivnega ter idejnega vidika, oblikovalskih rešitev in dialoga s sodobnimi vizualnimi možnostmi na eni strani ter razstavnega prostora na drugi. Prevajalka in pisateljica Daniela Kocmut že več kot deset let prevaja izvirno slovensko književnost predvsem v nemščino, med prevodi pa niso le slovenski klasiki, marveč tudi sodobni avtorji. V obrazložitvi je izpostavljeno še pestro in dolgoletno sodelovanje s pisateljem in dramatikom Dragom Jančarjem; kot najvidnejša prevajalka njegovega opusa je pomembno prispevala k pisateljevi izjemni sprejetosti na tujem. Opernega pevca in solista Martinua Sušnika pa odlikujeta slogovno bogat in zahteven repertoar ter vrhunski nivo opernega in koncertnega poustvarjanja, s katerim navdušuje tako slovensko kot mednarodno občinstvo. To je dokazal tudi v operi Marpurgi, kjer je poetiko svoje vlogo gradil na ekspresivnosti, dramatičnosti in široki narativnosti, so menili v odboru za nagrade.
Pod slavnostno prireditvijo se je podpisala režiserka Tatjana Peršuh, v programu pa so se umetnikom in umetnosti preko glasbe Kurta Weilla, poezije Franceta Forstneriča, giba, videa, petja in eBralca poklonili tudi glasbeniki in aranžerji Borut Mori, Luka Herman Gaiser, Gregor Zver ter igralca in performerja Mia Skrbinac in Uroš Kaurin. Župan Saša Arsenovič je v čestitki nagrajencem med drugim še dejal, da imajo Glazerjeve nagrade velik pomen, ker poudarjajo pomembnost jezikovne različnosti, enakovrednosti in enakopravnosti, in da si v mestu želi ustvarjanje kot strukturo, ki ne razdvaja.
