Med 7. in 11. julijem bo v Ljubljani in Rogaški Slatini z okolico že 17. Festival Pranger, festival poezije in (kritiških) diskurzov o poeziji. Srečanje bo predstavilo devet pesniških zbirk, potekali bosta prevodna razprava ter razprava Poezija in množice, predstavljen pa bo tudi Stritarjev nagrajenec (Stritarjeva nagrada je nagrada za mlade literarne kritike), ki bo letos znan šele na podelitvi.
V prostorih Društva slovenskih pisateljev je soustanoviteljica in vodja Prangerja Urška P. Černe pred 17. festivalom povedala, da je "po duhu in čudi festival prireditev državnega in mogoče minimalno evropskega pomena". "Gre za to, da gojimo kritiko poezije in prevodno analizo poezije. Naše navodilo kritikom, ki izbirajo svoje tri knjige, je samo to, naj se odločijo za zbirke, o katerih bi se bilo treba pogovoriti," je dodala.
Za festival vsako leto izberejo tri kritičarke oziroma kritike, ki izberejo po tri avtorice oziroma avtorje lanskoletnih pesniških zbirk, da se z njimi v živo in utemeljeno pogovorijo o njihovi ustvarjalnosti. Letos se bodo na razprave nekateri udeleženci javili preko spleta. Izbor devetih pesniških zbirk, ki bodo "na prangerju", so naredili Peter Semolič, Diana Pungeršič in Veronika Šoster.
Semolič se je na Prangerju že predstavil kot pesnik, letos pa prvič kot kritik. Nalogo je vzel kot izziv in izbral zbirke, ki so ga najbolj nagovorile. V končni izbor je dal pesnike Iztoka Osojnika s pesniško zbirko Udovic, Braneta Senegačnika s Pogovori z nikomer in Lucijo Stupica z zbirko Točke izginjanja. Pomembno mu je bilo, da je izbral tri različne poetike iz različnih generacij.
Kritičarka Veronika Šoster se je odločila za dva prvenca, Dostop na odprto morje Nine Kremžar in Ljubav reče greva Nine Dragičević, ter za zbirko Blaža Iršiča Človek pod luno. Prvenec Dostop na odprto morje je bil pospremljen z velikimi pričakovanji zaradi avtoričinih zmag na slovenskih natečajih, zbirka Ljubav reče greva se bere kot "ljubezenski izraz najvišje vrste", v zbirki Človek pod luno pa avtor ni skrenil s poti "ultra ironične zafrkantske poezije", ampak je jezik izpilil in povzdignil.
Diana Pungeršič je izbrala "tri docela raznolike pesniške zbirke, med katerimi je na prvi pogled težko najti vzporednice", a jih na drugi pogled "druži ravno tisto, kar jih razdvaja - njihova literarnosistemska in znotrajbesedilna svojskost". To so zbirke Ojstrica Mateja Krajnca, Amonit Zalke Drglin in Šovinistka Monike Vrečar.
Na festivalu bo tudi konceptualna razprava Poezija in množice, na kateri bodo sodelovali Sergej Harlamov, Saša Pavček in Nataša Velikonja. Snovalec in moderator debate bo Jernej Kaluža, ki meni, da poezija danes težko doživi množično prepoznavnost, razen v izjemnih primerih.
Del Prangerja zavzema prevod nekaterih pesmi v izbran jezik, letos v nemščino, kar bo festival povezalo s Frankfurtskim knjižnim sejmom leta 2022, ko naj bi bila Slovenija tam častna gostja. Po besedah moderatorke prevodne razprave Nade Grošelj se bodo med drugim pogovarjali o različnih pričakovanjih nemških govorcev med prevodno in nemško poezijo.
Podelitev Stritarjeve nagrade, ki jo od leta 2014 na Prangerju podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, bo letos nekoliko drugačna - nagrajenec bo znan šele na svečani podelitvi nagrade. Spremenjena pa je bila letos tudi Ela - Mali Pranger, ki je bila v obsegu zaradi koronavirusne pandemije okrnjena - prejeli so le 174 pesmi osnovnošolcev, kar je skoraj za polovico manj kot lansko leto. Komisija je med njimi izbrala 30 mladih ustvarjalcev in ustvarjalk.
Tudi letos bomo v Večeru - tokrat v njegovi spletni izdaji - objavili razmišljanja treh kritikov o izbranih pesniških zbirkah. (kr)
