Igrati za deset ljudi ne glede na velikost prostora je skrajno problematično z več vidikov, so se v ponedeljek strinjali na kolegiju direktorjev slovenskih gledališč. Tudi zato, ker so z vsako predstavo povezani stroški. Direktorji slovenskih gledališč, nam je sporočila Tina Kosi, upravnica SLG Celje, so se dogovorili, da bodo gledališča, ki imajo program za otroke, izvajala ta program, ker je v prostoru lahko prisoten vsaj en razred. "Vsi si želimo, da bi se v rumeni ali pa že v oranžni fazi odprla gledališča, seveda pod pogoji, kot so za nas veljali septembra in oktobra, preden so nas zaprli. Torej z razmikom občinstva meter in pol in z masko na obrazu. Pa tudi, da imamo vsaj 30-odstotno zasedene dvorane," je še rekla. O nadaljnjih možnostih in korakih bodo direktorji slovenskih gledališč govorili v prihodnjih dneh.
Dogodka, kakršen je Festival Borštnikovo srečanje, ob omejitvi na deset gledalcev ni mogoče izvesti, zato organizatorji upajo, da bo kmalu sprejeta odločitev, ki bo omogočala vrnitev občinstva v večjem obsegu. Umetniški direktor festivala Aleš Novak pravi, da je bil festival, ki so ga po lanski prestavitvi najprej načrtovali med 24. majem in 6. junijem, zamišljen kot simboličen in tudi dejanski začetek vračanja občinstva v slovenska gledališča. In to enako velja za novi termin od 14. do 27. junija. "Računamo na to, da bomo s festivalskim terminom ujeli obdobje, ko se bodo gledališča ponovno začela odpirati za javnost. Tudi izkušnje iz Zagreba in drugih hrvaških gledališč kažejo na to, da je obiskovanje gledališč v kontroliranih razmerah, kot veljajo v epidemiji, povsem varno, in ne vidimo argumentov, da se v prihodnjih tednih kulturne dejavnosti ne bi začele odvijati s publiko. Ne z desetmi gledalci, ampak bistveno več, upoštevaje vse ukrepe," opozarja Novak.
Festivalske prilagoditve
Obdobje zaprtja slovenskih gledališč in tudi drugih kulturnih prizorišč, še izpostavlja, je zelo dolgo in je številne ustvarjalce privedlo do roba; ne samo eksistenčnega, ampak tudi do situacije, v kateri zgubljajo stik s svojo ustvarjalno prakso. To je zelo problematično, dodaja, hkrati pa je naša družba v tem času osiromašena. "Umetnost, kultura kot pomemben konstitutivni del naše družbe je potrebna, je nujna, želimo si jo in jo potrebujemo. Na mnogih ravneh nas osmišlja in bogati naša življenja, zato se mi zdi nujno potrebno, da bi se pripravil načrt zagona teh dejavnosti v prihodnji tednih. Tudi zadnje projekcije Instituta Jožefa Stefana kažejo na to, da se v drugi polovici maja in v začetku junija obeta boljše epidemiološko stanje, kar pomeni, da lahko z veliko verjetnostjo načrtujemo izvedbo letošnjega Borštnikovega srečanja in upam, da tudi zagon gledališč," navaja umetniški direktor.
Del Borštnikovega srečanja načrtujejo v Sodnem stolpu, ki je prenovljen in bo v času festivala tudi prešel v rabo
Festival bo seveda prilagojen trenutni situaciji, tako v smislu ukrepov kot tudi programsko. Tekmovalni program, ki ga lani niso mogli realizirati, so prestavili v letošnjo spomladansko izvedbo, del spremljevalnega in strokovnega programa ostaja tak, kot je bil zasnovan za lansko edicijo in ni bil izveden, del pa je konstituiran na novo. Spoznanja, ki so dozorevala v času nedelovanja ali drugačnega delovanja gledališč, so narekovala nekaj sprememb, povezanih tudi z organizacijo. Zatrjuje, da novi termin pomeni nove razvojne možnosti pa tudi da sta oba javna financerja, mariborska občina in kulturno ministrstvo, podprla to že več let staro zamisel o premiku festivalskega termina v spomladansko obdobje, kar je povezano z različnimi argumenti in razlogi. S stališča festivala so to tisti, ki jim omogočajo aktiviranje novih prizorišč v mestu, še večjo razpršenost festivala in vključevanje novih občinstev. In to želijo izkoristiti že letos, saj del programa načrtujejo v Sodnem stolpu, ki je prenovljen in bo v času festivala tudi prešel v rabo. Navaja še, da so povečali obseg nekaterih spremljevalnih prireditev, denimo glasbeni program, ki bo letos dopolnjeval gledališkega in je tudi obsežnejši, kot je bil v preteklih letih.
Maksimalno razumevanje
"Obeta se bogato in zanimivo dogajanje, pri čemer želimo, da bi čim prej dobili zagotovila, da bomo festival dejansko izvedli. Že v zadnjih tednih moramo izvajati končne izvedbene priprave in aktivnosti, da bomo ta program res izvedli. Priprave trajajo več kot leto dni in v skrajnem primeru, če se kulturnega prizorišča ne bi odpirala niti junija, bomo primorani izvedbo zamakniti v jesenski termin, kar pa je za nas zgolj rezervni scenarij, ki nam morda niti ne bi omogočal izvedbe festivala v polnem obsegu, kot je načrtovan. Počakali bomo, kolikor dolgo pač lahko, vsak premik termina pa za sabo potegne veliko usklajevanja, koordinacije pa tudi veliko notranjih organizacijskih težav ne le v matični hiši, ampak pri vseh producentih, ki sodelujejo s predstavami in drugimi vsebinami na festivalu. Ob nerealizaciji bi to pomenilo, da nekateri producenti ne bi mogli ponovno prestaviti novega sodelovanja na drug termin. Ne le tuji, tudi slovenski producenti so se zaradi premika soočali z izjemnimi težavami, ki so jih reševali z maksimalno naklonjenostjo in razumevanjem, kako pomemben je festival za gledališki prostor. Mnogim se bistveno povišajo stroški, ki so povezani z načrtovanjem programa, in to je scenarij, ki se mu želimo izogniti, ker bodo sicer problemi zelo resni in težko rešljivi," sklene Novak.
Tudi Alan Kavčič, predstavnik za stike z javnostjo v SNG Maribor, pravi, da kljub temu, da čakajo na vsakokratno tedensko odločitev vlade, v maju, natančneje čez dva tedna, načrtujejo premiero Mačke na vroči pločevinasti strehi Tennesseeja Williamsa v režiji Jana Krmelja, ki pa je lahko uprizorjena le pred publiko, saj pravic za streaminge nimajo. Bo pa Drama SNG Maribor od 7. do 16. maja na spletu postregla s pregledom izbranih uprizoritev zadnjih sezon, ki bodo namenjene tudi tujemu občinstvu. Na tako imenovanem Festivalu Drame SNG Maribor, kot so ta dogodek poimenovali v gledališču, se bo v desetih dneh zvrstilo osem izbranih uprizoritev, vse pa bodo opremljene z angleškimi prevodi. Prva bo na sporedu drama Ivorja Martinića po filmskem scenariju Luchina Viscontija, Enrica Mediolija in Nicole Badalucca Somrak bogov v režiji Daliborja Matanića, sledi Pošta Roka Vilčnika v režiji Juša A. Zidarja. Ogledati si bo mogoče še dramo Daneta Zajca Grmače v režiji Nine Rajić Kranjac, na sporedu pa je tudi Immaculata po romanu Colma Tóibína Marijin testament v režiji Livije Pandur. Festival bo ponudil še dramo Nine Kuclar Stiković Skupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače v režiji Nejca Gazvode pa mariborsko epopejo, ki jo je po motivih zgodb Toneta Partljiča Mostovi in bogovi prav tako ustvaril Gazvoda, režiral pa Aleksander Popovski. Festival bodo zaključili z zgodbo Henryja Jamesa Krila golobice v režiji Matjaža Bergerja in z Evripidovo starogrško tragedijo Medeja v režiji Oliverja Frljića. Za abonente Drame SNG Maribor je ogled brezplačen.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
