Na natečaju revije Sodobnost za najboljšo kratko zgodbo leta je žirijo najbolj prepričala Tatjana Plevnik z zgodbo Varuh, žirijo za najboljši esej pa Helena Koder z esejem Brezimna. Obe žiriji sta nekaj zgodb in esejev priporočili tudi v objavo. Sončnico na rami, nagrado za spodbujanje branja, pa je prejela Katarina Klajn iz Osnovne šole Šenčur, kjer vodi projekt Knjiga me zmiga, v sklopu katerega branje združujejo s športom.
V utemeljitvi nagrade za najboljšo kratko zgodbo je predsednik žirije Dušan Šarotar izpostavil, da je zgodba Varuh jezikovno spretno izpisana in vsebinsko večplastna. "Pripoved se dogaja na nedoločnem kraju in v vmesnem času med čisto sedanjostjo in globoko preteklostjo, med mitom in aktualnostjo. Spremljamo starodavnega lovca, varuha plemena pred zvermi in neznanimi napadalci, v naslednjem hipu pa smo že med divjimi varuhi meje pred begunci. Pripovedovalki uspe z nekaj hitrimi menjavami prizorov ustvariti dinamično in bralsko privlačno pripoved, tudi konec je presenetljiv. Varuh je posrečena prispodoba sveta, v katerem smo živeli in še vedno prebivamo," še piše Šarotar. Alenka Urh, predsednica žirije za najboljši esej, pa, da po navadi v tovrstnih utemeljitvah ugotavljajo vešče pisanje, spretno razvijanje teme, mojstrski slog, vitalnost premisleka, širok pogled in kar je še takšnih za silo objektivnih kriterijev. "Esej Brezimna Helene Koder je vse to, hkrati pa se bralca zelo osebno dotakne. Pravzaprav ga iztrga iz nekakšne kolektivne otopelosti, v katero nas je pahnilo preteklo pandemično leto. Vsakodnevno javno preštevanje številk, ta osupljivo brezosebni način poročanja o smrtih ljudi, zabrisuje dejstvo, da gre vendar za konkretna življenja, konkretne posameznike in njihove zgodbe. Pisanje predstavlja globoko osebni in zelo intimni premislek o temi, ki je med vsemi pogoji človeškega bivanja najbolj univerzalna," je sporočila predsednica žirije.
Društvo slovenskih literarnih kritikov bo letos že desetič podelilo nagrado Kritiško sito za najboljšo knjigo preteklega leta po izboru literarnih kritikov. Kritiški forum je letos izbral pet finalistk in finalistov, ki se bodo potegovali za nagrado. To so Tina Kozin s pesniško zbirko Nebo pod vodo (Založba Litera), Borut Kraševec z romanom Agni (LUD Šerpa), Muanis Sinanović s pesniško zbirko Krhke karavane (LUD Literatura), Lucija Stepančič z romanom Naj me kdo zbudi (Založba Goga) in Tone Škrjanec s pesniško zbirko Nekaj o nas kot živalih (LUD Šerpa). Zaradi trenutnih negotovih razmer, še sporočajo v društvu, bodo natančen datum razglasitve sporočili naknadno.
Znani so tudi nominiranci za Cankarjevo nagrado, ki je poklon velikemu slovenskemu književniku in tudi priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku. Žirijo, ki je izbrala nominirance, so sestavljali Darja Pavlič, Matej Bogataj, Ana Geršak, Niko Grafenauer in Ivan Verč (predsednik), med finaliste pa so se uvrstili Andrej Blatnik z romanom Luknje, Gašper Kralj z romanom Škrbine, Mirana Likar z biografskim romanom Pripovedovalec in Lucija Stepančič z romanom Naj me kdo zbudi. Nagrada, ki so jo ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, donatorica pa je občina Vrhnika, bo podeljena 30. maja v Cankarjevem lazu na Vrhniki, če bodo to dopuščale razmere.
Znanih je tudi deset nominirancev za Delovo nagrado Kresnik za najboljši roman minulega leta. To so Evald Flisar: Moje kraljestvo umira (KUD Sodobnost International), Borut Golob: Šala (Litera), Vincenc Gotthardt: Na drugem koncu sveta (Mohorjeva Celovec), Gašper Kralj: Škrbine (*cf.), Borut Kraševec: Agni (LUD Šerpa), Feri Lainšček: Kurji pastir (Beletrina), Mirana Likar: Pripovedovalec (Goga), Dušan Merc: Črna maska (Slovenska matica), Tomo Podstenšek: Kar se začne z nasmehom (Litera) in Ivo Svetina: Malabar (Miš). Nagrajenca bodo razglasili na kresni večer, 23. junija, na Rožniku.
