Srečanje nekega upravnega odbora. Poteka debata o nominiranih za najvišje državno priznanje - opozorim na pokroviteljstvo in seksizem nekaterih članov, ko je govor o nominirankah. Dobim odgovor, da sem histerična, brez smisla za humor in da se tukaj ne gremo politične korektnosti," začne z vsakdanjimi primeri diskriminacije Teja Reba, programska vodja Mesta žensk, društva za promocijo žensk v kulturi. Dalje: "Imam poslovni sestanek. Za mizo na drugi strani sedita dve osebi. Moški vpraša, ali bom kavo, in pošlje sodelavko v kuhinjo."
Teja Reba: "Opozorim na pokroviteljstvo in seksizem nekaterih članov, ko je govor o nominirankah. Dobim odgovor, da sem histerična, brez smisla za humor in da se tukaj ne gremo politične korektnosti."
"S sodelavcem pridemo na sestanek in izjavi 'to je moja kolegica, bo delala zapisnik'," nadaljuje Reba in doda, da včasih, ko kaj pove, ne pritrdi nihče, če pa identično pove kolega, vsi kimajo.
Neenakost spolov na delovnih mestih je še vedno normalizirana, prav tako pa so ženske podvržene spolnemu nadlegovanju ter različnim oblikam psihičnega, fizičnega, spolnega in ekonomskega nasilja. Ženske v kulturnem in kreativnem sektorju so pogosto prekarno zaposlene, kar jim ne daje ekonomske varnosti, pogosteje jih zaznamujejo tudi obdobja brezposelnosti, poleg tega pa so prav one tiste, ki prevzamejo starševsko in skrbstveno funkcijo. Čeprav zakon o delovnih razmerjih zagotavlja, da je delodajalec dolžan za delo enake vrednosti plačati enako plačilo ne glede na spol, pa podatki Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) kažejo, da plačna vrzel med spoloma narašča. Povečuje pa se tudi kultura spolnega nasilja nad ženskami. Kar 31 odstotkov anketiranih v raziskavi revije The Stage, kjer so anketirali več kot 1000 zaposlenih v panogi, je že utrpelo spolno nadlegovanje. Belgijska študija iz leta 2018 pa navaja, da je vsaka četrta ženska v kulturnem sektorju že doživela spolno nadlegovanje in vsaka druga ženska verbalno nadlegovanje. Za Slovenijo ni podatkov.
31 odstotkov anketiranih v raziskavi revije The Stage, v kateri so anketirali več kot 1000 zaposlenih v panogi, je že utrpelo spolno nadlegovanje
Izobraževanje, ozaveščanje in konkretni ukrepi
Društvo Mesto žensk, ki se že četrt stoletja ukvarja s prepoznavnostjo, promocijo ter boljšimi življenjskimi in delovnimi pogoji umetnic in drugih delavk v kulturi, si prizadeva za takojšnjo enakost spolov v kulturi. V ta namen je oblikovalo strateški dokument s predlogi ukrepov. Dokument je pripravila delovna skupina v sestavi Vesna Bukovec, Ana Čigon, Tea Hvala, Urška Jež, Nika Kovač in Teja Reba. Predlogi so konkretni, dotikajo se tako kratkoročnih kot dolgoročnih ukrepov za preprečevanje neenakosti v kulturnem sektorju. Med drugim se zavzemajo, da postane spolna uravnoteženost obvezen kriterij pri razdeljevanju in upravljanju javnih financ. Dokument tako financerje kot financirane nagovarja, naj oblikujejo pregledne kriterije in izvajajo jasne strategije za doseganje spolne enakosti na kadrovski in programski ravni, ko bo ta dosežena, pa naj poskrbijo za njeno ohranjanje. Sicer pa se dotikajo širših področij sistemske diskriminacije, delovnega okolja, preprečevanja spolnega nasilja, plačnih razlik in seksizma, homofobije in transfobije v vzgoji in izobraževanju. V smernicah še opozarjajo, da bi bilo treba stereotipe in predsodke načeti že v zgodnjem otroštvu. Ob tem poudarijo še pomen kulturno-umetnostne vzgoje v šolskem sistemu, ki spodbuja kritično razmišljanje.
Sistemski problemi zahtevajo sistemske rešitve, zapišejo v smernicah. Tako na primer predlagajo, da bi bili anonimizirani in po spolu razčlenjeni podatki o plačnih lestvicah v javnem sektorju dostopni, pregledni in primerljivi. Prepričani so tudi, da bi morali prepoznati in ustrezno ovrednotiti delo, ki ga ženske prispevajo h kulturnemu sektorju, spodbuditi vključevanje žensk vanj z upoštevanjem nesorazmernega bremena skrbstvenega dela žensk. Konkretno predlagajo, naj ministrstvo za kulturo z dodatnim kriterijem zagotovi, da se breme skrbstvenega dela upošteva pri presoji o upravičenosti do podaljšanja pravice do plačila prispevkov iz državnega proračuna samozaposlenim v kulturi. Implementira pa se naj tudi nova direktiva Evropske unije o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja v tistih členih, ki so bolj naklonjeni enaki delitvi skrbstvenega dela kot nacionalna zakonodaja. Pomembno se jim zdi, da bi odločevalci več sredstev in pozornosti vlagali tudi v izobraževanje in pripravo kampanj za ozaveščanje o spolnem nasilju. Žrtve bi potrebovale več podpore, bolj učinkovite pravilnike, vzpostaviti pa bi se moral tudi sistem podajanja pričevanj o spolnem nadlegovanju in nasilju ter prijav.
Dokument, ki ga lahko uporabljajo druge institucije
Smernice, ki so sicer namenjene državnim institucijam, lokalnim samoupravam, javnim zavodom, nevladnim organizacijam ter delavkam in delavcem v kulturi, se opirajo na izsledke mednarodne konference in spletne delavnice Enakost spolov v kulturi, ki sta bili 25. septembra 2020 v Ljubljani, na 26. Mednarodnem festivalu sodobnih umetnosti Mesto žensk. Slonijo tudi na poročilu iz projekta Glasovi kulture iz leta 2019 - Enakost spolov: Spolna uravnoteženost v kulturnem in kreativnem sektorju. "Za zdaj so smernice namenjene temu, da se opozori na problem in se ga reflektira. Ne vemo, kak vpliv bo, je pa za začetek vsaj nek dokument, ki se ga lahko poslužujejo druge institucije in organizacije," sklene predstavnica za odnose z javnostjo Urška Lipovž.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
