Drama z občutljivo inteligenco osvetljuje večplastnost družinskih odnosov, zablod in zatrtih slutenj, hkrati pa avtorica z najrazličnejšimi dramsko-pripovednimi ključi spretno odpira globine odnosov med Tamalo in njenim stricem Matičem ter se pri tem spretno izogiba številnim pastem obravnavanih tematik čustvenih in spolnih zlorab, so pred premiero zapisali v sporočilu za javnost v Drami SNG Maribor.
Besedilo Kako sem se naučila voziti ameriške dramatičarke Paule Vogel je nastalo leta 1997 in avtorici prineslo Pulitzerjevo nagrado ter številne uprizoritve po vsem svetu. V Prešernovem gledališču Kranj je dramo leta 2000 režirala Mateja Koležnik, v glavnih vlogah sta sugestivno nastopila Bine Matoh in Vesna Jevnikar.
Drama, ki nastaja na križišču prekršenih pravil, sega globoko v intimne spomine zdaj odrasle ženske, ki je svoj vzdevek, kot veleva njihova družinska tradicija, dobila po spolnem organu (Tamala ali angleško Li'l Bit –"little bit" ali "samo nekaj majhnega"). V trenutku, ko se je njeno otroško telo začelo spreminjati, se je zunanji svet nemudoma odzval na njeno metamorfozo – povečane prsi so, kot pravi sama, klicale nasprotni spol kot sirene argonavte. In nato ključen trenutek usodne "ure vožnje" v naročju strica Matiča, ki je kot britev zarezal v življenje Tamale. "To je bil zadnji dan, ko sem živela v svojem telesu," pravi.
Uprizoritev je režiral Nejc Gazvoda, filmski in gledališki režiser, scenarist, pisatelj in dramatik. Ob snovanju projekta je zapisal: "Kar je pri tej drami izjemno, je to, da ne vpije z odra, da je spolno nasilje zločin. To vemo, ker lahko to preberemo v zakoniku. Ravno tako ne zapade v past moraliziranja ali demoniziranja Matiča, pa tudi ne v nasilno empatijo do nekoga, ki je očitno izjemno problematičen posameznik. Drama je kot zelo pomemben element v njej – kot vožnja, včasih zasanjana, včasih bliskovita – na robu trka. Tamala, prekrasno ustvarjena junakinja, kljub travmi na koncu najde izhod, pa čeprav le v tem, da se odpelje neznano kam in ohrani tiste spomine kot smerokaze, ki ji na tej poti pomagajo."
V uprizoritvi Kako sem se naučila voziti igrajo Julija Klavžar, Kristijan Ostanek in Maša Žilavec. Prevajalka je Liu Zakrajšek, scenograf Darjan Mihajlovič Cerar, kostumografinja Katarina Šavs, glasbeno opremo in glasbo podpisuje Igor Matković, oblikovalec svetlobe je David Andrej Francky, oblikovalka maske Maja Razboršek, lektorica Metka Damjan, asistentka kostumografinja Pia Gorišek.
