SNG Drama Ljubljana sezono na Velikem odru nadaljuje z uprizoritvijo drame Ivana Cankarja Za narodov blagor v režiji Vita Tauferja. Komedija v štirih dejanjih, ki jo poleg Cankarjeve značilne dramske pisave odlikujejo duhoviti dialogi in mojstrska karakterizacija oseb, se na oder ljubljanske Drame vrača po več kot treh desetletjih.
Kot je povedala ravnateljica Drame Vesna Jurca Tadel, bo tokratna uprizoritev deseta uprizoritev te igre v Drami, hkrati je to deseta Tauferjeva režija v Drami.
Vito Taufer je povedal, da se v predstavi ukvarjajo predvsem z zahrbtnimi manipulacijami. "O delu za državo, kar naj bi politika bila, ni ne duha ne sluha," je dodal. Pri postavljanju predstave na oder so se skušali izogniti poenostavljanju in karikiranju, pri čemer so se naslonili na Cankarjevo izjavo, da sam ni karikiral, ker ni bilo potrebe.
Dramaturginja Mojce Kranjc je povzela historiat uprizarjanja: Cankar je igro Za narodov blagor napisal leta 1900, objavljena je bila leta 1901. Krstno je bila uprizorjena februarja 1905 v Pragi, na Slovenskem pa šele decembra 1906 v Deželnem gledališču v Ljubljani. Pozneje so se z njo ukvarjali skoraj vsi vidni slovenski režiserji.
Lektorica uprizoritve je Tatjana Stanič. Kot je povedala, so se odločili, da jezika, ki seveda nosi značilnosti svojega časa, ne bodo modernizirali in da ga bodo pustili skoraj popolnoma takšnega, kot je bil v času nastanka igre. So se pa zelo natančno ukvarjali s tem, da bo interpretacija moderna. Med procesom se je po njenih besedah pokazalo, da je Cankar tudi v začetku 21. stoletja zelo govorljiv in da je tudi brez posodobitev njegova govorica zelo sodobna.
Uprizoritev ima po besedah scenografinje Urše Vidic tri dogajalne prostore, domove glavnih protagonistov Gornika, Grudna in Grozda, ki so jih vizualno postavili v sedanjost, ter tudi s kostumografijo, ki jo podpisuje Alan Hranitelj, poskušali poustvariti atmosfero sedanjost.
Marko Mandić, ki igra žurnalista Julijana Ščuko, je uprizoritev opisal kot "psevdopsihoanalitični kavč naroda oziroma tistih, ki mislijo, da so narod", saj je slednji "nekje zunaj, daleč izven balona, v katerem se ta srenja na odru giba in skrbi za lastne interese". Tina Vrbnjak, ki igra vlogo Grudnove žene Helene, je izpostavila, da so ženske vloge, napisane v nekem drugem času, za igralke zahtevne, saj so pisane z moškega zornega kota in so nekatere stvari dosti nereflektirane. Zato morajo igralke veliko vložiti v svoje vloge, da lahko stojijo za njimi.
Benjamin Krnetić, ki igra lik Aleksija pl. Gornika, pa je dodal, da se mu zdi v aktualni interpretaciji režiser Taufer bolj cankarjanski od Cankarja. Način, na katerega bere besedilo, po njegovem mnenju tudi močno sovpada s Cankarjevo vizijo ne le tujega kapitala, ampak tudi razvoja meščanske družbe na Slovenskem.
V avtorski ekipi so še skladatelj Schatzi, oblikovalka luči Mojca Sarjaš, oblikovalec videa Sandi Skok in asistentka kostumografa Ana Janc.
Premiera bo 15. januarja.