Televizija HBO se je že v devetdesetih letih minulega stoletja uveljavila kot prvo ime na področju kakovostnih kriminalnih serij in ta sloves ohranja še danes. Od Sopranovih, Skrivne naveze (The Wire) preko Imperija pregrehe (Boardwalk Empire), Pravega detektiva (True Detective), Roberta Dursta pa vse do nedavnih Barryja in Ostrine (Sharp Objects) je ta postaja pričakovanja dvignila na tako visok nivo, da od vsake njihove serije pričakujemo nič manj kot mojstrovino. In na ta način se jih vedno znova tudi lotevajo.
Desetdelna serija Avtsajder (Outsider) tudi dejansko ponudi zaplet na nivoju omenjenih klasikov. Pripoved nas umesti v majhno ameriško mesto, kjer najdejo iznakaženo telo dečka Franka Petersona. Primer prevzame lokalni detektiv Ralph Anderson (Ben Mendelsohn), ki morilca tudi hitro izsledi. Tako izjave očividcev kot forenzični dokazi namreč takoj pokažejo, da je kruti umor zagrešil priljubljeni trener Terrry Maitland (Jason Bateman). Dokazi so tako neizpodbitni, da Anderson trenerja aretira kar sredi tekme, na očeh vseh prisotnih staršev in ostalih someščanov.
A če bi bilo res vse tako preprosto, bi bilo serije konec že po 20 minutah. Tako pa se začne pred nami razgrinjati zaplet, ki gledalca priklene na sedež, saj hitro postane jasno, da sta vsaj prvi dve epizodi nekaj najboljšega, kar smo v kriminalnem žanru videli v zadnjih nekaj letih. S potekom pripovedi pa začne vendarle vse bolj postajati jasno, da se je avtor s tem zapletom nekoliko "zaštrikal" in da morda sploh ne bo našel izhoda iz vozla, ki ga je zapletel. Če ne bi vedeli, da je avtor izvirne knjige Stephen King, bi nas že res začelo skrbeti, kam bo vse skupaj šlo, ker pa serija nosi podpis tega legendarnega 72-letnega pisatelja, lahko slutimo, kaj bo sledilo.
King se začne namreč znova zatekati k prepoznavnim koordinatam svojega univerzuma. Običajna kriminalka postopoma postane pripoved o vidcih, nočnih morah, grozljivih vizijah in nadnaravnih entitetah, ki jih tako dobro poznamo iz njegovega pisanja. Serija ima neizpodbiten pridih Izžarevanja in njegovega nadaljevanja Doktor Sleep, obenem vseskozi nosi vzdušje Ugrabljenih (Prisoners, 2013) Denisa Villeneuva, s svojimi motivi zla spominja tudi na Lynchev Twin Peaks, medtem ko ga naslanjanje na starodavno mitologijo popelje bližje filmom Guillerma Del Tora.
Vrhunska režija in igra, ne pa vrhunski prispevek h kriminalnemu žanru
