V delovni skupini bodo zastopani tako predstavniki in predstavnice Ministrstva za kulturo (Direktorat za medije, Služba za slovenski jezik, Inšpektorat za kulturo in medije) kot tudi Tržnega inšpektorata ter Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, so sporočili z ministrstva. Skupino bo vodil svetovalec ministrice za medijsko politiko v kabinetu ministrice za kulturo Lenart J. Kučić.
Strokovna in laična javnost že več let opozarjata na težavo, ki so jih ob hitrem razvoju tehnologije zabave na slovenski trg prinesla multinacionalna podjetja. Med njimi se najpogosteje omenjata pretočni medijski storitvi Netflix in Disney+, ki za slovenske uporabnike ne ponujata slovenskih podnapisov in sinhronizacije, pa tudi tehnološko podjetje Apple (nima uporabniškega vmesnika v slovenskem jeziku) ter nekatere avtomobilske blagovne znamke, ki voznikom prav tako ne omogočajo izbire slovenščine v avtih, ki so naprodaj na slovenskem trgu.
Netflix in Disney+ nista registrirana v Sloveniji, zato za njiju velja načelo "države izvora", torej skladnost z zakoni držav EU, v katerih sta registrirana, in ne z zakoni posamičnih članic, kjer ponujata svoje storitve.
Čeprav gre pri omenjenih primerih na prvi pogled za podoben problem – nedostopnost slovenščine v omenjenih izdelkih in storitvah –, jih obravnavajo različni zakoni in evropske direktive. Zakon o medijih določa uporabo slovenskega jezika v medijih in medijskih storitvah, kamor sodijo tudi pretočne storitve na zahtevo. Zakon o varstvu potrošnikov zajema druge izdelke in storitve (navodila in druge oznake), javno rabo slovenskega jezika pa opredeljuje Zakon o javni rabi slovenščine.
Čeprav sta Netflix in Disney+ pretočni medijski storitvi na zahtevo, pa zanju ne veljajo določila slovenske medijske zakonodaje o obvezni rabi slovenščine v medijih in medijskih storitvah. Njuna ponudnika namreč nista registrirana v Sloveniji, zato za njiju velja načelo »države izvora«, torej skladnost z zakoni držav EU, v katerih sta registrirana, in ne z zakoni posamičnih članic, kjer ponujata svoje storitve.
Pretočne medijske storitve na zahtevo ureja evropska Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki je bila leta 2011 prenesena v slovenski pravni red. Po tej direktivi pa za Netflix in Disney+ po veljavni evropski in slovenski zakonodaji nista dolžna ponujati slovenskih podnapisov in sinhronizacije, saj direktiva ne določa obveznih prevodov v jezike držav, kjer so omenjene storitve na voljo. Republika Slovenija pa nima pravne pristojnosti za ukrepanje zoper tuje medijske ponudnike in jim v okviru predpisov s področja medijev ne more naložiti nobenih zakonskih obveznosti ali ukrepov.
Na Ministrstvu za kulturo so se že srečali s predstavnikom Netflixa za Srednjo in Jugovzhodno Evropo ter ga seznanili s pričakovanji glede upoštevanja slovenske jezikovne politike.
Slovenija zato Netflixu in Disney+ ne more naložiti obveznega prevoda podnapisov ali sinhronizacije vsebin, so zapisali na Ministrstvu za kulturo. Takšne možnosti niso imele niti druge evropske države, kjer omenjena ponudnika ponujata lokalizirane storitve. Za lokalizacijo sta poskrbela sama, ker sta imela poslovni ali strateški interes. V nekaterih primerih je bila odločilna velikost trga in število uporabnikov, v drugih lokalna produkcija ali usklajena gospodarska in politična dejavnost države. Prve korake v tej smeri so že naredili tudi na kulturnem ministrstvu, saj so se srečali s predstavnikom Netflixa za Srednjo in Jugovzhodno Evropo ter ga seznanili s pričakovanji glede upoštevanja slovenske jezikovne politike.
Z delovno skupino bodo pregledali trenutno zakonodajo in predlagali spremembe, s katerimi bo mogoče učinkoviteje uveljavljati slovensko jezikovno politiko tudi na novih tehnoloških platformah. Ob tem bodo pripravili tudi strategijo za uveljavljanje jezikovne politike pri ponudnikih medijskih storitev, za katere slovenska zakonodaja zaradi načela države izvora ne velja.
