Zoran Mušič, Motiv iz Dalmacije, gvaš na papir, Nacionalni muzej moderne umetnosti, Zagreb
Razstava Vezi. Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama je skupni projekt pobudnika, Galerije Božidar Jakac, ter hrvaškega Nacionalnega muzeja moderne umetnosti in Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu. Avtorici razstave sta dr. Asta Vrečko in Dajana Vlaisavljević. Lani spomladi je bila razstava na ogled v Zagrebu, vendar postavitev v Galeriji Božidar Jakac vključuje nekaj drugih del in poudarkov.
Zagreb je imel edino likovno akademijo v Kraljevini Jugoslaviji, ki jo je med letoma 1923 in 1944 vodil Ivan Meštrović. Na njej so v tem času študirali številni umetniki iz celotne kraljevine, med njimi tudi skoraj sto slovenskih umetnic in umetnikov - Zoran Mušič, Gabrijel Stupica, Zoran Didek, France Mihelič, Miha Maleš, France Gorše, Nikolaj Pirnat, Marij Pregelj, Maksim Sedej, Mira Pregelj, Frančišek Smerdu, Boris in Zdenko Kalin, Bara Remec ter številni drugi, ki so delovali kot slikarji, kiparji, scenografi, likovni pedagogi, kulturni delavci in teoretiki ter tudi kot prvi profesorji Akademije likovnih umetnosti v Ljubljani, ustanovljene leta 1945. "Med umetniki zagrebške akademije so se spletla trajna prijateljstva, nekdanji profesorji in študentje so postali kolegi, nekdanji sošolci sodelavci, umetniki in umetnice so skupaj razstavljali, delovali v društvih, zasedali v odborih in sooblikovali tako umetnost 20. stoletja," so zapisali v Galeriji Božidar Jakac.
Gabriel Stupica, Jana iz Gradcanov, 1940, Krka, d.d., Novo mesto
Razstava predstavlja več kot sto trideset slikarskih in kiparskih del ter grafik slovenskih umetnikov ter veliko arhivskega gradiva iz časa akademije. Nekatera dela so bila skupaj razstavljena že v času pred vojno, nekatera so v Sloveniji na ogled prvič. Umetniška dela slovenskih avtorjev in avtoric so predstavljena skupaj z deli njihovih hrvaških kolegov Antuna Motike, Otona Postružnika, Marijana Detonija, Frana Šimunovića, Slavka Kopača in profesorjev Ljube Babića, Vladimirja Becića, Ivana Meštrovića, Krste Hegedušića, Marina Tartaglie in drugih.
Ivan Meštrović, Portret gospođe P. (Ada Pavičić?), bron, 1935, Nacionalni muzej moderne umetnosti, Zagreb
Razstavljena dela so zbrali oziroma izbrali iz petnajstih javnih zbirk iz Slovenije in Hrvaške ter več zasebnih zbirk in arhivov. Mušičeva dela iz njegovega študijskega obdobja je prispevala tudi Umetnostna galerija Maribor. V Kabinetu UGM se je prav včeraj zaključila razstava Zoran Mušič in Maribor.
Ob razstavi Vezi je Galerija Božidar Jakac izdala tudi reprezentativen katalog s predgovoroma direktorjev kostanjeviške galerije in zagrebškega muzeja, Gorana Milovanovića in Branka Franceschija, ter splošnimi tematskimi ali specifičnim pojavom posvečenimi študijami Aste Vrečko, Arijane Novina, Dajane Vlaisavljević, Brede Ilich Klančnik (Maleševa revija Umetnost in njegovi stiki s hrvaškim kulturnim prostorom) ter Gojka Zupana (Profesor Babić in slavni diplomant Zoran Mušič).
Ivan Meštrović, Portret gospođe P. (Ada Pavičić?), bron, 1935, Nacionalni muzej moderne umetnosti, Zagreb
