V Galeriji Hest, v Židovski ulici 1, v Mariboru je od 21. aprila do 8. maja na ogled razstava najnovejših skulptur - figurin akademske kiparke, Glazerjeve nagrajenke Vlaste Zorko. V času od pregledne razstave v Umetnostni galeriji Maribor pred tremi leti in v koronski puščobi je ustvarjala in nastala so nova dela v glini. Vsa imajo naslove, ker pravi, da ji nekaj manjka, če delo ni naslovljeno.
Čeprav je na svoji kiparski poti ustvarila številna javna dela v kamnu, betonu ali bronu, je ostala glina vseskozi njen najljubši material. Iz prvinske glinene gmote je znala izvabiti pravo likovno razkošje. Težko bi v celoti zaobjeli dolgo vrsto njenih figurin: celopostavnih, golih ali v kolorirano draperijo odetih prepoznavnih ženskih likov. Prav s temi igrivimi in pogosto hudomušnimi upodobitvami počivajočih, sedečih, razmišljujočih si je pridobila številne občudovalce pa tudi naročnike za mnoge portrete, v katerih je znala vselej pretanjeno prisluhniti njihovemu psihološkemu profilu, je zapisala kustosinja Breda Ilich Klančnik.
Vlasta Zorko (Maribor, 1943) je študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1959 diplomirala pri profesorju Zdenku Kalinu. Izpopolnjevala se je na Kraljevi akademiji v Köbenhavnu in Akademiji lepih umetnosti v Münchnu. Bila je profesorica likovne vzgoje na prvi in drugi gimnaziji ter Pedagoški akademiji v Mariboru. Od leta 1971 je bila samostojna likovna umetnica.
Kiparkin pogled na žensko telo je poseben, figurice so aktivne, duhovite, ironične
Je prva kiparka pri nas, ki je občutno vstopila v javni prostor. To je v umetnosti, ne le slovenski, tudi svetovni, zelo redek pojav. Vlasta Zorko sicer ni prva kiparka, ki se je vpisala na novonastalo akademijo v Ljubljani, a vse druge so hitro izginile iz ustvarjalnega prostora. Zorkovi se je prvi uspelo uveljaviti, v Mariboru je ustvarila izjemno veliko tudi javnih skulptur, Maistru, Prežihu, Pohorskemu bataljonu in celo vrsto portretov gledaliških umetnikov. Zorkova je ena redkih kipark celo v evropskem in svetovnem prostoru, ki so svojo malo plastiko posvetile izključno ženski, večinoma aktu. Tisoč malih plastik je nastalo v šestih ustvarjalnih desetletjih in avtorica se je posvetila izključno enemu motivu - upodobitvi žensk.
Malo figuro sta uvedla v slovenski prostor Frančišek Smerdu in Zdenko Kalin, ki je bil profesor Vlaste Zorko. Kiparkin pogled na žensko telo je poseben, figurine so aktivne, duhovite, ironične. Ne komunicirajo z gledalcem, zavedajo se sebe in svojega položaja v družbi. "Nisem boginja, mati, heroina, vsakdanja ženska sem, je sporočilo mnogih skulptur, ki niso nastale za galerijo v modernističnem smislu, ampak za intimno doživljanje," je med drugim dejala kustosinja Breda Kolar Sluga ob veliki retrospektivi Vlaste Zorko v Umetnostni galeriji Maribor leta 2018. Aktualna razstava v Hestu je vnovič priložnost za srečanje s tem opusom, tokrat intimnim, ki je silno priljubljen med Mariborčani, pa ne le med njimi.