Vizualni ekološki projekt pod naslovom Eko art Maribor-Drava ima že dolgoletno tradicijo. Od leta 2010-2013 je bil del Ekološke akcije reka Drava v organizaciji Potapljaškega društva Maribor, nato pa je z razširitvijo likovnih dejavnosti postal samostojni projekt. Letos je z idejo o viziji čiste reke, ki je za ljudi na obeh njenih bregovih vir življenja, pod idejnim vodstvom fotografinje Maje Šivec poleg nje ustvarjalo še sedem avtorjev: fotografinja Barbara Gregurič Silič, slikarka Barbara Kastelec, slikarka Slađana Matič Trstenjak, kipar Marjan Mirt, slikar Ludvik Pandur in slikarki Polona Petek in Mira Uršič. Člani različnih generacij entuziastov, ki verjamejo v pomen čiste narave, so se poglobili v pomen reke Drave.
Razstavo s sloganom "… in teče dalje, ne meneč se za hrepenenja, ljubezni in spomine ... le teče in poljublja bregove" so odprli 25. oktobra v Galeriji DLUM. Kustosinja razstave je Tatjana Pregl Kobe.
Barbara Gregurič Silič (1975, Maribor), od leta 2019 mojstrica fotografije, išče navdih vsepovsod, največji izziv pa so zanjo portreti otrok in ulična fotografija. Njene fotografije izžarevajo posebno ozračje, ki lahko v gledalcu vzbudi asociacijo na oljna platna klasičnih umetnikov ali ga zgolj spomni na izvor besede "fotografija" – slikanje s svetlobo. Barbara Kastelec (1976, Kranj) se večinoma drži načel konkretne umetnosti, a jo zanima predvsem notranji vidik podobe. Slikarka naredi vidno tisto, česar naše oči ne zaznavajo, kar ni neposredno evidentno in je šele z njenim delom izpostavljeno pogledu in analizi gledalca.
Slađana Matič Trstenjak (1985, Doboj, Bosna in Hercegovina) kot samozaposlena v kulturi živi in ustvarja v Mariboru. Na izrazito barvitih slikah z uporabo različnih tehnik, materialov in oblik dosega igrivost, ki pa v prepletanju z naravnimi pojavi deluje simbolično. Marjan Mirt (1975, Zagreb, Hrvaška), ki živi in ustvarja v Mariboru, je avtor več javnih skulptur doma in v tujini, ukvarja pa se tudi z računalniškim oblikovanjem, fotografijo in pedagogiko. Zvok tišine, ovit v zelene tone trave, ki se razleza po giacomettijevsko razpotegnjeni figuri, pripoveduje o življenju v sodobni družbi – na osnovi preteklosti. Kiparjev preplet preteklosti in sedanjosti je vedno družbeno kritičen. Ludvik Pandur (1947, Slovenj Gradec) slika tako, kot čuti in ne samo tako, kot vidi, njegove slike so občutljivi organizmi. Slikarjevi abstraktno asociativni motivi, izhajajoči iz pokrajine (tokrat ob Dravi), se v svoji barvni skali prepričljivo poglabljajo v prostor prav do roba slikovne površine, kjer barvo malodane utopi bleščava svetloba.
Polona Petek (1970, Freiburg, Nemčija) v svojih delih sledi tehniki preslikave fotografij in ustvarja slikarske albume. Običajni motivi njenih večjih slik so vedute bližnje okolice, ki jih kot tiha opazovalka spremlja, beleži in interpretira. Maja Šivec (1975, Slovenj Gradec) s svojimi fotografijami pripoveduje: razpoznavnost njene likovne govorice temelji na posebnem odnosu do zgodb. Fotografske serije so zasnovane kot v sebi zaključene izjave, pri čemer imajo posamezni motivi podobno vlogo kot odstavki v pripovedi. Mira Uršič je slikarka, njene podobe so okno v svet spominov. S presenetljivo živimi barvami in raznovrstno, mnogim nerazumljivo simboliko ustvarja nepričakovane kontekste.
Pri razstavljenih umetninah vseh osmih avtorjev gre za pogled na (ponekod že) ranjen svet, ki ga je treba zdraviti danes, oziroma za pogled na naravo, ki naj bi taka tudi ostala, je razstavi na pot zapisala kustosinja.
