(RAZSTAVA) Ivan Dvoršak do Zagreba

K. Š.
19.05.2023 06:00

Na razstavi v Zagrebu izpostavljajo Mariborčana Ivana Dvoršaka, ki se je v zgodovino zapisal kot odličen fotograf in grafični oblikovalec.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Razstava v Zagrebu 
YUGO.LOGO/UGM

Ivan Dvoršak je bil eden najvidnejših slovenskih fotografov druge polovice 20. stoletja in priznan grafični oblikovalec. S svojim delom je vidno zaznamoval slovenski in jugoslovanski likovni prostor. Pretekli četrtek se je v Zagrebu odprla razstava YUGO.LOGO – Grafička identifikacija u Jugoslaviji, ki so jo organizirali HDD Hrvatsko dizajnersko društvo in beograjski oblikovalec Ognjen Ranković, na njej pa so nekaj prostora namenili tudi Dvoršaku, so sporočili iz UGM.

UGM je s kustosinjo Andrejo Borin in profesorico oblikovanja Petro Černe Oven že leta 2015 organizirala Dvoršakovo retrospektivo, kjer je bilo ob fotografskem delu osvetljeno tudi njegovo grafično oblikovanje. Na razstavi v Zagrebu Andreja Borin sicer sodeluje v vlogi svetovalke, Hrvatom pa so v UGM za potrebe razstave posodili tudi reprodukcije Dvoršakovega oblikovalskega dela. Da bo na razstavi predstavljen tudi katalog njegove retrospektive, je za mariborsko institucijo, ki je prva pregledno predstavila umetnikovo življenje, lep dosežek.

Dvoršak je sicer oblikoval številne logotipe - nekateri od njih so še vedno v uporabi. V grafičnem oblikovanju ga je odlikovala jasna zasnova, izčiščenost forme in ustrezna simbolna govorica, vanj pa je vključeval tudi fotografijo. S slednjo se je začel ukvarjati v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja in kmalu postal eden najaktivnejših članov mariborskega Fotokluba in glavnih protagonistov Mariborskega kroga.

Sprva so v njegovi fotografiji prevladovali vsakdanji prizori in zanimanje za strukturne površine, v čemer lahko prepoznamo nekatere vzporednice z nemško subjektivno fotografijo; v nadaljevanju pa ga je motivno pritegnilo obrobje mesta z izpraznjenimi prostori, polnimi tišine, pogosto z industrijskim pridihom, kjer so ljudje prisotni le skozi odsotnost. "Visoko postavljeni nasipi, zidovi, gradbeni odri in mreže kažejo na omejeno možnost komunikacije, občutek brezizhodnosti pa stopnjuje tudi sivo-črna lestvica. Pogosto lahko zasledimo najrazličnejše vizualne poudarke in vključevanje različnih vizualnih komunikacij v obliki znakov, tabel, smerokazov in cestnih oznak v fotografske podobe," njegovo ustvarjanje opisuje kustosinja Andreja Borin. 

Ivan Dvoršak, Mreža (1975)
Arhiv Stojana Kerblerja
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta