Tjaša Gajšek
Leta 1774 so iz pogorelega jezuitskega kolegija, prve visokošolske ustanove na območju današnje Slovenije, rešili 637 knjig. Cesarica Marija Terezija je premoženje leto prej razpuščenega reda namenila javnosti in s tem v javno rabo dala tudi knjige, ki so jih rešili pred ognjenimi zublji. "Da je po odločitvi Marije Terezije to postala javna knjižnica, je sicer trajalo še 20 let, toda ta dokument - popis 637 knjig - je prva stvar, ki nam govori o temeljih naše knjižnice. S tem se je vse začelo," ob sprehodu po razstavi Hranimo misli - že 250 let, ki so jo v NUK pripravili ob častitljivem jubileju, pripoveduje skrbnica Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v NUK Helena Janežič. Na razstavi vidimo kopijo obvestila iz leta 1794 "Beročemu občinstvu!", ki sporoča, da je licejska knjižnica postala dostopna javnosti, odprta bo 14 ur na teden, med drugim piše. Formalno je bila licejska knjižnica v Ljubljani ustanovljena leta 1791.
Danes hranijo več kot 3 milijone enot
Stene razstavnega prostora so polne prvih popisov zbirke, ki danes šteje več kot 3 milijone enot, katalogov, uradnih dopisov in gradiva iz zapuščin, darov pa obveznega izvoda. Razstava, s katero so v NUK obeležili častitljivi jubilej, kaže, kako je v četrt tisočletja obstoja knjižnica spreminjala ime pa kako so jo prestavljali iz različnih prostorov po mestu vse do leta 1941, ko se je vselila v monumentalno stavbo po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, kjer domuje še danes, od leta 2021 pa je stavba med izbranimi Plečnikovimi deli, ki so vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine.
Rast NUK v številkah
Knjižnična zbirka je ves čas rasla in s tem so v NUK zaskrbljeno poročali o prostorski stiski. Od začetnih 637 knjig je fond knjižnice leta 1803 štel dobrih 9000 del v več kot 13.000 zvezkih, do leta 1900 je presegel 36.000 del, mejo več kot milijon zvezkov beležijo že leta 1979, zbirka NUK pa je ob koncu leta 2023 obsegala 3,033.897 enot gradiva, kar pomeni približno 35.000 tekočih metrov polic gradiva. Skladno s tem se je večalo število zaposlenih - leta 1774 je v knjižnici delal zgolj en človek, leta 1830 trije, leta 1947 35, v novem tisočletju, z letom 2001, je beležila 135 zaposlenih, lani pa enega manj.
Prve dni po odprtju je knjižnica sprejela le 14 bralcev na dan, danes pa v NUK letno pride 250.000 obiskovalcev in uporabnikov.
Z razstavo so želeli prikazati tudi, kako se je razvijala stroka, kako so gradili zbirko, hkrati pa je razstava presek tega, kar v NUK počnejo danes, razlaga Tomaž Bešter, ki je s Heleno Janežič zbral in uredil besedila za katalog in razstavo. "Vse, kar gledamo, je zraslo iz razsvetljenske ideje, da je ljudem treba omogočiti izobrazbo in jim dati možnost dostopa do knjig. Verjeli so, da bodo z večjo izobrazbo ljudje postali tudi bolj moralna bitja in boljši državljani. Prste vmes je imel tudi Anton Tomaž Linhart, ki je sestavil dokument, s katerim je predlagal organizacijo javne knjižnice." Med ravnatelji, upravniki, bibliotekarji, kustosi in vodji se je v častitljivem številu let zvrstilo veliko število pomembnih ljudi, zato so imeli snovalci razstave težko nalogo, katere osebnosti in njihova dela razstaviti. Med drugim so izbrali prvi slovenski bibliotekarski priročnik, ki ga je napisal Avgust Pirjevec, skriptorja in urednika Kranjske čbelice Mihe Kastelica, poklonili so se tudi Matiju Čopu, ki je začel reformo ureditve knjižnice, tudi Fran Levstik je delal v NUK pa prva slovenska bibliotekarka Melita Pivec Stele, Jože Glonar, Jaro Dolar ...
Obvezni izvod več kot 200 let
A knjižnica je ves čas pod različnimi imeni in na različnih naslovih konsistentno ohranjala nacionalno in univerzitetno funkcijo, pravi Helena Janežič. Narodna in univerzitetna knjižnica je uradno z odlokom postala leta 1945. NUK je edina knjižnica na Slovenskem, ki obvezni izvod prejema že več kot 200 let, še iz časov licejske knjižnice. Založniki, izdajatelji ali distributerji so NUK praviloma dolžni poslati štiri obvezne izvode - z nekaj izjemami. NUK hrani dva primerka, preostale pa posreduje Univerzitetni knjižnici Maribor oziroma drugim depozitarnim knjižnicam v Sloveniji ter obema osrednjima knjižnicama Slovencev v zamejstvu.
Biseri zbirke
Na razstavi se sprehajajo skozi celotno četrt tisočletja dolgo zgodovino, v posebni vitrini pa bodo izpostavljali bisere zbirke. Ob našem obisku je bil na ogled izvirni Stiški rokopis, najpomembnejši slovenski srednjeveški rokopis, ki ga hranijo v NUK. Nastal je v prvi polovici 15. stoletja, okoli let 1428 v cistercijanskem samostanu v Stični, od tod tudi ime. Gre za latinska besedila, slovenska se nahajajo na zadnjih dveh straneh.
Do konca razstave bodo med drugim na ogled tudi letak s prvimi natisnjenimi slovenskimi besedami iz leta 1515, izvirna Slava vojvodinje Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja, Dalmatinova Biblija, ki jo hranijo v devetih izvodih, Supraseljski kodeks iz 11. stoletja, ki je v stari bolgarščini, in je prvi zapis v cirilici nekega slovanskega jezika. Sledi bodo Trubarjevi Artikuli in Zimske urice Adama Bohoriča. Zaključili bodo z eno izmed štirih verzij Prešernove Zdravljice.
Temeljno poslanstvo knjižnice je zbiranje, hramba in posredovanje knjižničnega gradiva, pojasni Helena Janežič. Vse, kar je povezano s Slovenci, Slovenijo in slovenskim jezikom ali izide v Republiki Sloveniji, hranijo kot temeljno nacionalno zbirko pisne kulturne dediščine - sloveniko. Na razstavi vidimo Amerikanskega Slovenca, prvi in najstarejši slovenski časnik v ZDA, ki ga hranijo vse od prve številke. Časopise zvežejo, podobno se zgodi z izvodi Večera, dnevne časopise namreč še danes zvežejo v zvezke.
Medknjižnična izposoja v več kot 300 knjižnicah po svetu
Pri tako veliki količini gradiva morata biti hramba in posredovanje sistematizirana. Vse od Matije Čopa, ki je sestavil načrt za reorganizacijo licejske knjižnice in kategorizacijo - njegov listkovni matični katalog po abecednem vrstnem redu uporabljajo še danes -, pa do osemdesetih let prejšnjega stoletja so za beleženje gradiva uporabljali listkovne kataloge, danes so knjižnični katalogi računalniški. Digitalizacija je eden najpomembnejših ciljev NUK, vsako leto naredijo pol milijona skenogramov, uporabljajo pa tudi druge tehnike skeniranja, recimo 3D-tehnologijo, tako portal dLib.si danes ponuja več kot milijon knjižnih enot pa tudi fotografij, razglednic, notnega gradiva, zemljevidov. Na osnovi medknjižnične izposoje so povezani z okoli 300 knjižnicami po svetu, včasih gradivo iz oddaljenih krajev potuje v Ljubljano tudi dva tedna, ob Heleni Janežič pripoveduje Jana Mahorčič iz Službe za prireditve in odnose z javnostmi.
Nacionalna knjižnica skrbi tudi za ohranjanje gradiva za prihodnje rodove, pri čemer posebno delo opravljajo restavratorji, ki so rešili marsikatero poškodovano, plesnivo gradivo, raztrganine, zmečkanine ali porumenelost papirja. Tudi razstavni prostor je podrejen čim bolj optimalnim vidikom hrambe - temperature je med 17 in 20 stopinjami Celzija, v zraku je 50-odstotna vlažnost, v prostoru je pritajena svetloba. V NUK vse rokopise in razglednice hranijo posamično v brezkislinski mapi, v Plečnikovi stavbi imajo milijon enot gradiva, preostala dva milijona pa v skladišču na Leskovškovi cesti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
