Meto Grgurevič so do zdaj v Kibli predstavili dvakrat: leta 2010 v KiBeli duetu z Markom Požlepom na razstavi Kraljice in kriminalci in leta 2013 v Kibla Portalu na obsežni skupinski mednarodni razstavi Materialnost. "Čeprav tokrat prvič razstavlja samostojno, se zdi, kot da z naslovom Zrno zlata konsistentno nadaljuje pot 'kraljice' in 'materiala'," sporočajo iz Kible.
Umetničine sofisticirane in hudomušne "naprave" se v preprostosti form in kompleksnosti struktur razgaljajo kot vrhunsko oblikovani in precizno narejeni objekti, ki z neposredno, a večpomensko sporočilnostjo črpajo iz izkustvenega, empiričnega in izhajajo iz znanstvenega, raziskovalnega, iskalnega, intelektualnega in fizičnega. Za Meto Grgurevič je značilno sodelovanje z drugimi umetnicami in umetniki ter raziskovalci in raziskovalkami, v projektu Zrno zlata pa je med drugim sodelovala z Institutom Jožef Stefan.
"Zrno zlata, seveda kot prispodoba imetja, posedovanja in človekovih želja, ki so v domeni vsakogar, slehernika in slehernice, ter bogastva, ki si ga deli onih en odstotek homo sapiensov na Zemlji, je demitizacija potrošništva z ironičnim odklonom v splošnem, popularnem in populističnem, ljudskem sistemu, z nagovarjanjem mase," je ob razstavi, ki so jo odprli pretekli petek, na ogled pa bo do 18. novembra, zapisal Peter Tomaž Dobrila.
Meta Grgurevič (1979) živi in dela v Ljubljani. Leta 2007 je končala podiplomski študij slikarstva na Likovni akademiji v Benetkah. V svoji praksi raziskuje odnose med znanostjo, metafiziko in učinki čarovnije ter razvija kinetične objekte in večrazsežne scene kot popolnoma delujoče mehanizme, ki učinkujejo kot metafore za utopične sisteme izmenjave.
Umetnica je svoja dela razstavljala na številnih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini. Med drugim se je predstavila s samostojno razstavo Praskanje za zlatom (Cukrarna, Ljubljana, 2022), veliko pregledno razstavo Nemogoči mehanizmi (UGM, Maribor in Künstlerhaus, Gradec, 2020) in prejela glavno nagrado občinstva na 31. Grafičnem bienalu Ljubljana za projekt Timekeepers (Ljubljana, 2015).
