Pred stotimi leti je bilo življenje revije Maska kratko. Na internetni strani zavoda Maska so tri digitalizirane naslovnice z enotnim motivom. Posredno govorijo o vsaj devetih številkah gledališke revije, ki jo je ljubljanski pododbor Združenja gledaliških igralcev SHS začel izdajati jeseni 1920. Že naslednje leto so natisnili tudi zadnjo številko prvega obdobja revije. Nazaj k življenju so jo tiskarski stroji obudili leta 1985, leta 1993 pa je izdajanje časopisa za scenske umetnosti prešlo na novoustanovljeni zavod Maska. Direktor zavoda, umetnik Janez Janša, je ob predstavitvi dogodkov, ki bodo zaznamovali jubilejno leto, dejal, da Maska ni nikoli želela biti zgolj teoretična revija ter da je danes, ko ugaša vse več kulturnih revij in se krči prostor za refleksijo v medijih, oder, ki ga ponuja, še toliko dragocenejši.
Urednikovanje revije sta lani prevzeli Pia Brezavšček in Alja Lobnik, ki v okviru Nove pošte, skupnega projekta Slovenskega mladinskega gledališča in zavoda Maska, organizirata tudi ponovno obujene in sedaj za javnost odprte Maskine seminarje sodobnih scenskih umetnosti, v okviru portala Neodvisni pa mesečna srečevanja Za isto mizo.
V znak upora proti hiperprodukciji in vse večjemu hitenju bodo v tem letu izšle tri dvestote številke Maske - 200A, 200B in 200C. Alja Lobnik je pojasnila, da gre za odraz želje, naj revija o umetnosti raztegne čas. Pri prvi, A-številki, bodo sodelovali z novinarji in novinarkami Radia Študent, s katerimi so skupaj pripravili izbor preglednih besedil. Nove možnosti, ki jih oblikovno ponuja revija Maska, so pod mentorstvom Boštjana Botasa Kende raziskovali študentje ljubljanske akademije za likovno umetnost in oblikovanje, njihovi izdelki pa so del semestrske razstave na akademiji, ki se za javnost odpre ta teden. Zadnja, C-številka dvestote revije Maska bo poskušala ponovno odpreti skupni prostor, ki ga je nekoč določalo jugoslovansko obzorje kulture, in bo povezana s septembrskim mednarodnim simpozijem Prekarnost in samoupravljanje. Ta bo gostil mednarodno priznane goste iz skupnega jugoslovanskega prostora, med njimi tudi hrvaškega filozofa Borisa Budna.
Smrti na meji, trgovina z orožjem in dobrota
Med letošnjimi produkcijami zavoda Maska bo tako predstava Parquet Ball Mateje Bučar, ki je bila ena od začrtanih že leta 2006, ob izidu stote številke revije Maska, z željo, da bi z njo obeležili dvestoto številko. Tedaj se je načrtovalo, da bo ta izšla leta 2023. A čas je začel teči hitreje in tako bo razmislek o zgodovini plesne kulture iskal sporočilo v plešoči žogi iz parketa, ki pleše sama, že letos, je pojasnila koreografinja. Poleg njene predstave bo zavod Maska v koprodukciji s Slovenskim mladinskim gledališčem v okviru Nove pošte predstavil še tri produkcije, je dodala producentka Tina Dobnik. Med njimi bo predstava Žige Divjaka The Game. Ta želi, kot je opisal režiser, prevprašati odgovornost Slovenije in njene mejne politike za to, da na hrvaško-slovenski meji umira vse več ljudi, ki bežijo. Igralec Vito Weis bo s svojim avtorskim projektom premišljal dobroto in kaj je dobrega v človeku - sploh v času, ko se zdi, da nam to uhaja iz rok. Zadnja produkcija, v sodelovanju tudi mariborskega KUD Moment, pa bo cikel gledaliških esejev, ki jih šest avtorjev in avtoric ne bo le napisalo, ampak tudi uprizorilo na treh večerih - kuratorsko jih je uokviril glasbenik in filozof Boštjan Narat. Ločeno se bo v okviru Evropske prestolnice kulture na Reki zgodila premiera predstave Janeza Janše Odletela bova ti in jaz, če ti povem, kaj se je zgodilo. Naslov so besede, ki naj bi odgovorile na vprašanje, kaj se je zgodilo z Nikšem Župo, ki je, medtem ko je v začetku devetdesetih v ljubljanski Operi vodil balet, tudi trgoval z orožjem in ga tihotapil na Hrvaško v vojni. Njegova smrt ob sestrelitvi letala, ki se je vračalo iz Cazina, ni bila nikoli pojasnjena, je med video javljanjem iz Berlina povedal avtor predstave.
Večnost knjig in časopisov
Zavod Maska nadaljuje tudi založniško delo, ki ga vodi filozof Gregor Moder. Pravkar je izšla knjiga Ukinimo svobodo nemškega filozofa Franka Rude, v februarju bo predstavljena knjiga Zgodovina živali Oksane Timofejeve, h kateri je spremno besedo napisala filozofinja in umetnica Bara Kolenc, prihajata pa tudi knjiga Gledališča potencialnosti umetnice Male Kline in dokumentarno prozno delo Roka Vevarja o koreografinji in publicistki Kseniji Hribar. Knjiga bo sklep osemletnega raziskovanja o slovenski ustvarjalki, ki je po 20 letih ustvarjanja v Londonu marca 1985 soustanovila kolektiv, ki se je poimenoval Plesni teater Ljubljana.
Horizonte ustvarjanja, ki jih odpirata bogata, bolj in manj poznana zgodovina in sodobni trenutek, preči projekt zavoda Maska, da zaključi digitalizacijo vseh izdaj revije. Tako bo lahko časopis za scenske umetnosti, ko bo minilo sto let od prve izdane številke, listal kdorkoli kjerkoli na svetu.
