Petra Vidali
Beletrina, Ljubljana, 2022
Objavljano recenzijo pesniške zbirke Marmor avtorice Ane Svetel.
Slovenska proza se je v (Jadranskem) morju že zasidrala, v slovenski poeziji pa ni po mojem vedenju to morje nikjer tako široko, mirno in vabeče kot pri Ani Svetel. Če je v Lepo in prav to okolje prav po szymborovsko povzdignjeno v garant smisla ("A dokler bodo trajekti Jadrolinije / iz razbeljene zadrske luke vozili / na Silbo, na Vis, na Korčulo, / dokler bodo trajekti vozili / na vsak otroški spomin / (...) dotlej bo vse dobro, / dotlej bo vse čisto dovolj dobro."), prideta v Marmorju morda bolj do izraza prodiranje v fenomene, v materialnost (vode, skale ...) in pa dihotomija površina - globina.
Slovenska proza se je v (Jadranskem) morju že zasidrala, v slovenski poeziji pa ni po mojem vedenju to morje nikjer tako široko, mirno in vabeče kot pri Ani Svetel. Če je v Lepo in prav to okolje prav po szymborovsko povzdignjeno v garant smisla ("A dokler bodo trajekti Jadrolinije / iz razbeljene zadrske luke vozili / na Silbo, na Vis, na Korčulo, / dokler bodo trajekti vozili / na vsak otroški spomin / (...) dotlej bo vse dobro, / dotlej bo vse čisto dovolj dobro."), prideta v Marmorju morda bolj do izraza prodiranje v fenomene, v materialnost (vode, skale ...) in pa dihotomija površina - globina.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
