Kurji pastir se začne z usodnim dnem, ki se zdi kot biblijski sodni dan. Jesenski dež se po Goričkem zliva že cel teden, ljudje so "porabili že vse besede, s katerimi so znali opisati vreme in nejevoljo, zato so raje molčali". Ko se vsej tej vodi pridruži še Trejzkina porodna voda, se začne pred bajto na puklu zbirati vaška skupnost, in ker se je zdelo, da otrok noče v ta žalobni svet, je bilo treba po vaško babico. Ponjo so poslali najbolj plentavega fanta, Džančeka s krajšo nogo.
Spodrsavanje, spotikanje, plazenje, gazenje skozi dež in blato definirajo prvo od težkih poti, ki jih bo v dobrih dveh mesecih nekdo prehodil zato, da bi otrok zaživel, živel, preživel. Zadnja je pot skozi neskončne zamete snega, kolona dvanajstih vaščanov - apostolov ure in ure nosi dojenčka, ki že nekaj dni hira, do zdravnika. Ko ga prinesejo in izvijejo iz omota, otrok oživi. Med tema dvema točkama nove zaveze, zaveze novega življenja, med rojstvom in ponovnim rojstvom, vstajenjem, so še druge trnove misije. Je Trejzkina pot k botri in moledovanje, je pot vrnitve njene osemnajstletne hčerke in otrokove sestre, male Trejzke, ki je ob mamini pozni nosečnosti dokončno odšla zdoma, in so predvsem vse poti otrokovega očeta Pišteka. Je opotekava pot iz gostilne, v kateri so zalivali njegovega sina in mu vsadili dvom o njegovem očetovstvu, je pot, ki bo ta dvom izbrisala, in je pot po kolenih okoli oltarja, da bi lahko šel otrok h krstu in da bi lahko vstopil v življenje drugače, kot so morali vstopati njegovi predniki. Ob teh posebnih poteh pa je vsak dan znova Pištekova večna pot, cesta, ki je njegov posel in njegovo poslanstvo. Biti cestar na makadamskih poteh je nikoli končan pasijon in Pištek mu služi z vsem svojim bitjem. Boj z vsako novo luknjo na cesti je boj s celim svetom in vsakič predvsem z njegovim stvarnikom, cestar se meri in prepira z njim kot kak, spet, biblijski očak.
Vse poti, ki jih je nekdo prehodil zato, da bi otrok zaživel, živel, preživel
Med temi prilikami (v romanu je govor o krstu in o Pištekovih pravdanjih z bogom, druga krščanska simbolika pa je plod bralske, se pravi bralkine interpretacije) pa se skrivajo/razkrivajo poganske podobe in navade, od žene v belem, ki je otrokov angel varuh, do ciganskih vraž, ki jim skrivoma podlega Trejzka, in ne ravno ortodoksnih upodobitev hudiča, kakršen se ponoči priblodi Pišteku.
Ja, Feri Lainšček je v Kurjem pastirju (spet) magični realist. Ne le zato, ker ustvarja svet, ki je večji od življenja, ki je neverjeten, mističen in poetičen, ampak zato, ker se zdi tak šele z distance. Ko si sredi dogajanja, ko si sredi knjige, se sploh ne zdi, da je tak. Ko padeš v Kurjega pastirja, ko te posrka magija teh besed (pa naj to še tako zveni kot floskula), se zdi vse logično in vse prav. Šele po koncu, z oddaljenim pogledom, začneš postavljati meje, ločevati med tistim, kar verjamejo literarne osebe, in tistim, kar verjameš sam, pa tudi med tistim, za kar verjameš, da se je res zgodilo, in pisateljskimi dodatki. Mislim, meni bi se recimo zdel roman enako dober ali celo boljši, če bi bilo bele žene čisto malo manj in če ne bi bilo preveč popolnega anekdotičnega ciganskega dokaza o Pištekovem očetovstvu, ampak kaj, če je bilo tako, je pač bilo! Tu se nič ne more.
Najboljše pri tej pisavi pa je, da gre magičnost z roko v roki s klasičnim psihološkim realizmom. Takšne študije likov, očeta in matere, take analize odnosov med družinskimi člani nismo brali že dolgo. Teh dveh samosvojih, trmastih likov, ki se čudno dopolnjujeta, križata in srečujeta med pretirano vdanostjo in pretirano sumničavostjo, ne moreš pozabiti. Njun svet je krut svet z malo besed, malo smeha in malo lepega, ampak ta, ki izpiše vse njune temnine, ju zna gledati s toplino pa tudi z blagim humorjem.
Na prvi pogled se zdi to, kako se okoli malega Fereka vrtita ves svet staršev in tudi skupnost, ki si je še zaslužila to ime, pretirana egomanska stava. Ampak navsezadnje je to samo bolj dobeseden in hkrati bolj poetičen izpis univerzalne podmene avtobiografske pisave - da se svet rodi šele s (pišočim) jazom. V večini avtobiografskih romanov je največ prostora namenjenega začetkom, genezi tega jaza. Bolj ali manj vsi avtobiografi pišejo o svojih starših, ne pa o svojih otrocih na primer. V Kurjem pastirju, prvem delu napovedane trilogije o otroštvu Ferija Lainščka, je rojstvo otroka res mitološko eksponirano tako rekoč, vendar izkoriščeno za altruistično dejanje. Povedano v cankarjanskem žargonu, ki se prilega tej arhaični pripovedi, je pisatelj z romanom svojim staršem postavil spomenik, kakršnega še niso imeli (slovenski) starši. Sodobni literaturi pa se zdijo takšni hommagei sploh tuji.
Še beseda o jezikovnih in stilističnih izbirah Kurjega pastirja. Romanu je dodan slovarček "narečnih in drugih manj znanih izrazov". Najbrž pride prav, tudi brez njega pa se ni težko znajti. Knjiga je polna redkih, že dolgo pozabljenih besed in redko videne poetičnosti. Hkrati pa ne z izbiro in ne s sukanjem besed ne zaduši branja. Stil ne postane samozadosten, ne zafeclja se vase in ne zahteva vse pozornosti zase, temveč bralca varno pripelje od prve do zadnje strani romana, ki ga ob romanu Ki jo je megla prinesla postavljam v vrh romanopisja Ferija Lainščka.
Da življenje otrpne in občuki zaledenijo
"Upanje, ki ga je potreboval, je bilo iz drugačnega prediva, kot ga je lahko sama spredla in ponudila, naveličan je bil lepih besed in dobrih želja, iskal je nekaj, česar bi se lahko oprijel. Kaj je bilo to, Ila niti ni mogla vedeti, saj ni nikoli tako razmišljala - ni si želela biti neka druga, ni hotela kam iz vasi, niti je ni zanimalo, kako je bilo nekje tam. Vse, za kar bi morda prosila, če bi zdaj kdo res uresničeval želje, je bilo sonce. Ljubo bi ji bilo, če bi dež ponehal in bi se vsaj za spoznanje otoplilo, saj bi lahko spet posedala na podoknih in zrla po pobočju. Gledala bi, kako rumeni mah, leseni šašje in pada listje, čutila, da se tudi sama tako osipa in usiha, razumela, da je to nekaj običajnega, saj drugače ne more biti - na koncu je zmeraj zima, da lahko življenje otrpne in tudi občutki zaledenijo. Za človeka je poskrbljeno, le da on tega ne zmore zmeraj razumeti ..."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
