Danes so v bruseljskem Parku državljanov slovesno odprli projekt digitalne platforme Europe Readr, ki ponuja brezplačen dostop do literarnih del različnih zvrsti v vseh uradnih jezikih EU-ja. Jutri bo v okviru tega projekta, ki velja za največji skupni kulturni projekt slovenskega predsedovanja Svetu EU, tudi literarni dogodek.
Pred tem literaturi posvečenim delom je začetek tedna zaznamovala likovna umetnost. V ponedeljek je minister za kulturo Vasko Simoniti v Evropskem parlamentu odprl razstavo sodobne slovenske likovne umetnosti z naslovom Živimo v vznemirljivih časih. Priprave na to razstavo so bile še en v seriji slovenskih odklonov ob ustaljene buseljske diplomacije. Ministrstvo za kulturo je pripravo zaupalo Koroški galeriji likovnih umetnosti, ta pa kustosu Marko Košanu. V sredini maja je minister Simoniti razstavo nenadoma odpovedal, krivdo pa naprtil Evropskemu parlamentu, ki da je želel v razstavo vključiti tudi tista dela slovenskih avtorjev, ki so del njihove trajne zbirke. Kot je rekel, ministrstvo na takšno pogojevanje ne more pristati. Deset dni kasneje so z ministrstva sporočili, da razstava vseeno bo, vendar pod pogoji, ki jih je postavil Vasko Simoniti. Takrat smo razumeli, da naj bi to pomenilo brez del iz stalne zbirke.
V ponedeljek se je pokazalo, da so razstavljena tudi slovenska dela iz stalne zbirke, a so zdaj po besedah Simonitija umeščena "nižje". Ob odprtju je za Televizijo Slovenija povedal, da "mora biti razstava postavljena na tak način, kot je danes – da so najprej slovenski avtorji, torej tisti iz Slovenije, in potem na koncu še tisti iz zbirke, ki je tukaj. Koncept je bil prej obrnjen naokoli. Tako damo afirmacijo tistim, ki so doma iz Slovenije, ne pa tistim, ki so v tej zbirki. Ne odrekam jih tega, vendar razstava je postavljena tako, kot sem želel."
Živimo v vznemirljivih časih
Razstava predstavlja dela trinajstih slikarjev, kiparjev in fotografov. Sodelujoči ustvarjalci, ki jih je izbral kurator Marko Košan iz Koroške galerije likovnih umetnosti, so Uroš Abram, Suzana Brborović, Nina Čelhar, Tina Dobrajc, Mito Gegič, Aleksij Kobal, Herman Pivk, Ana Sluga, Miha Štrukelj, Lujo Vodopivec, Sašo Vrabič, Uroš Weinberger in Joni Zakonjšek.
Iz stalne zbirke Evropskega parlamenta pa so razstavljena dela Draga Tršarja, Jasmine Cibic, Arjana Pregla, Andreja Jemca, Lojzeta Logarja in Gašperja Jemca.
Razstavo je ob Simonitiju odprl poljski evropski poslanec Karol Karski iz vrst evroskeptične politične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki je kvestor in predsednik umetniškega odbora parlamenta. Minister Simoniti je razstavo pospremil z besedami, da gre za veliko čast za Slovenijo. "Na ta dogodek smo še posebej ponosni, zato ker Slovenija prav v tem času praznuje 30-letnico samostojnosti, hkrati pa že drugič predseduje Svetu EU-ja – družini svobodnih demokratičnih držav." Likovni umetnosti je v nagovoru podelil posebno vlogo in moč: "Od vseh zvrsti sodobne umetnosti lahko ravno v likovni umetnosti najdemo izjemno raznovrstnost in izjemen soobstoj oblik, ki so za druge umetnosti manj značilne. Morda je ravno likovna umetnost s svojo izjemno raznolikostjo nekakšen živi demokratični laboratorij, ki nenehno ustvarja pluralnost izrazov in idej. Tudi na tej razstavi sodobnih slovenskih umetnic in umetnikov smo izzvani v razmislek o naravi umetnosti in njeni sporočilnosti."
V torek pa je minister Simoniti odprl še eno razstavo, in to razstavo Omara norega klobučarja Alana Hranitelja, ki jo je kostumograf pripravil v sodelovanju s scenografom Markom Japljem. Razstava je na ogled na sedežu Sveta EU-ja in Evropskega sveta. Na ogled je izbor 20 vitrin od 38, kolikor jih je bilo na izvorni celostni razstavi na Ljubljanskem gradu leta 2019, za katero je Alan Hranitelj tudi prejel nagrado Prešernovega sklada.
Simoniti je v otvoritvenem govoru izpostavil, da nas Hranitelj popelje v fascinanten svet domišljije in nore ustvarjalnosti in da ustvarjalnost ni omejena le na umetnost, temveč je dobrodošla tudi drugod, na primer v politiki. Omaro norega klobučarja je uporabil tudi za izhodišče za "skupno evropsko omaro": "Želim si, da bi bile v neki drugi omari, naši skupni evropski omari, shranjene pozitivne zamisli, napredne ideje, skupne vrednote, žlahtna demokracija. In da na vratih omare nikoli ne bi bilo ključavnice in ključa. Želim si, da bi iz te skupne evropske omare lahko vse članice enakovredno in enakopravno dodajale in jemale vse, kar je dobrega. Kajti vse, kar je v tej omari dobrega za eno državo, mora biti dobro za drugo državo, biti mora dobro za Evropo kot celoto." (pv)
