Spomin na očeta mariborske umetnostne zgodovine

V letu 2020 smo se spomnili stote obletnice smrti Avguština Stegenška (1875–1920), pionirja slovenske umetnostne zgodovine in velikega mariborskega znanstvenika.

Rojen je bil v Tevčah nad Laškim, po končanem študiju na mariborskem bogoslovju pa ga je knezoškof Mihael Napotnik poslal v Rim, kjer je nadaljeval študij krščanske arheologije in umetnostne zgodovine. Njegov mentor je bil sloviti Joseph Wilpert (1857–1944), raziskovalec rimskih katakomb. V Rimu se je seznanil tudi z Josefom Strzygowskim (1862–1941), ki je proučeval začetke krščanske umetnosti in jih lociral na Vzhod, kar je razburilo zagovornike mnenja, da se je krščanska umetnost rodila v Rimu. Strzygowski je bil kasneje Stegenškov doktorski mentor na univerzi v Gradcu. Stegenškov doktorat obravnava stensko slikarstvo v Rimu in okolici od 5. do 13. stoletja, zagovarjal pa ga je leta 1906, ko je že štiri leta poučeval na mariborskem bogoslovju.

Stegenšek je v slovenski umetnostni zgodovini cenjen predvsem kot naš prvi topograf. Ob podpori knezoškofa Napotnika je zastavil umetnostno topografijo lavantinske škofije in od načrtovanih desetih knjig izdal dve: Dekanijo gornjegrajsko (1905) in Konjiško dekanijo (1909). Obe deli še danes predstavljata temeljno literaturo za proučevanje umetnin na omenjenem območju. Vendar topografija ni bila edina Stegenškova znanstvena preokupacija. Po krivici so premalo upoštevani številni članki, ki jih je objavljal v Voditelju po bogoslovnih vedah, v Časopisu za zgodovino in narodopisje, Ljubitelju krščanske umetnosti in drugi periodiki tistega časa. Hkrati je bil aktiven član Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko, kjer je opravljal naloge knjižničarja in arhivarja. Med letoma 1908 in 1913 je bil tudi častni konservator Centralne komisije za proučevanje in ohranjevanje umetnostnih in zgodovinskih spomenikov. Suvereno in poznavalsko je svetoval, kako ravnati s spomeniki na terenu. Manj znano je njegovo zanimanje za jeruzalemsko topografijo, zaradi katere je po letu 1913 tako rekoč opustil raziskovanje umetnosti na območju slovenske Štajerske, kar so mu kolegi tudi zamerili. V letu 1913 je potoval v Sveto deželo in tam skušal najti odgovore na vprašanja o Kristusovi zadnji poti do Golgote, kjer je bil križan, pa tudi o več ključnih jeruzalemskih stavbah iz časa Kristusovega življenja. Stegenšek svojih jeruzalemskih študij ni dokončal; projekt je bil preobsežen, sam pa je zadnja leta bolehal in še mlad umrl. Prav to poglavje iz Stegenškovega znanstvenega opusa bi bilo vredno temeljitega prevrednotenja, saj bi ga nedvomno postavilo med pomembne evropske proučevalce jeruzalemske topografije zgodnjega 20. stoletja. Leta 2005 je na Oddelku za zgodovino takrat še Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru potekal mednarodni znanstveni simpozij o življenju in delu Avguština Stegenška, leta 2007 pa so bili referati objavljeni v tematski številki revije Studia Historica Slovenica.

Zaradi zgoraj zapisanega je več kot razumljivo, da je Avguštin Stegenšek velik vzornik, neke vrste oče mariborske umetnostne zgodovine, ki mu je na Oddelku za umetnostno zgodovino mariborske Filozofske fakultete odmerjena posebna pozornost. Ob stoti obletnici znanstvenikove smrti so študentje tretjega letnika dodiplomskega študija pod mentorstvom izr. prof. dr. Polone Vidmar in asistenta dr. Gorazda Benceta pisali seminarske naloge o kiparstvu na slovenskem Štajerskem, pri tem pa izhajali iz Stegenškovih študij in uporabili njegove fotografije.

V sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Maribor se je izoblikoval projekt, katerega rezultat je bila brošura z naslovom Avguštin Stegenšek (1875–1920): ob stoletnici smrti, dostopna v tiskani in elektronski obliki, v kateri je objavljenih več prispevkov, med njimi tudi povzete študentske seminarske naloge.

V načrtu je bila tudi spremljajoča razstava, ki pa jo je bilo treba zaradi ukrepov ob pandemiji večkrat prestaviti. Od konca lanskega decembra je razstava vendar na ogled javnosti v razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor. Poleg nekaj dokumentov in knjig, katerih avtor je Avguštin Stegenšek, so izpostavljene povečave Stegenškovih fotografij. Stegenšek je bil namreč tudi izvrsten fotograf. Imel je dobro fotografsko opremo in je sam poskrbel za ilustrativno gradivo k svojim umetnostnozgodovinskim prispevkom. Negative na steklo iz Stegenškove zapuščine hrani INDOK center ministrstva za kulturo, večje število fotografij Pokrajinski arhiv Maribor, drugo arhivsko in knjižno gradivo pa je najti tako v Pokrajinskem in Nadškofijskem arhivu Maribor kot tudi v mariborski univerzitetni knjižnici. Razstava bo na ogled še do konca januarja.