Svojevrsten portret mesta

Zbirka novel Maribor paralaksa izhaja iz koncepta dveh različnih pristopov k pisanju dveh po izvoru različnih avtorjev. Vsako novelo uvaja komentar na eno ali več starejših fotografij, iz katerih izstopijo portretiranci in detajli, postavljeni v širši kontekst časa in prostora posnetka, večinoma Maribora v 19. in 20. stoletju. Vsaka pripoved ima dokumentaristični pol, izhajajoč iz realnih dokumentarnih dejstev, in fiktivni oziroma literarni pol, ki izhaja iz prvega. Vse se dogajajo od Trsta do Prage, hkrati pa je vanje vedno vtkan Maribor.
S temi besedami je založba Beletrina napovedala izid devetih novel, ki so nastale kot posledica starih črno-belih fotografij različnih delov Maribora in še bolj različnih ljudi. Okoliščine nastanka fotografij so malo znane, niti ni jasno, kdo so ljudje na fotografijah. Avtorja sta Jerneja Ferlež, etnologinja, ki je te zgodbe pisala za Večer v nedeljo, in pisatelj Peter Rezman, ki jim je nato vdihnil življenje z literalizirano zgodbo. Tudi če se na prvi hip te zgodbe zdijo zelo oddaljene, pa so to vendarle naše zgodbe, je povzela Večerova urednica kulture Petra Vidali, ko se je v četrtek zvečer na Literarni postaji Mariborske knjižnice pogovarjala z avtorjema na platoju pred Malo tržnico. Bilo je ogromno ljudi in res poseben dogodek, Mariborčani so, kar redko vidimo, stali v dolgi vrsti, da bi kupili knjigo. Spremno besedo z naslovom Elektriziran stik med literaturo in zgodovinopisjem k izdaji je napisala dr. Mateja Ratej.
"Začelo se je z zgodbami, ki se jih objavljala v Večeru v nedeljo. Urednik mi je rekel, 'piši, kar želiš'. Ko sem razmišljala, kaj bi, sem vedela, bi rada pisala drugače kot pa po nekih etnoloških zakonitostih. Rekla sem si, pa saj sem svoboden človek. Domišljija je naredila svoje. Tako so nastali koncepti zgodbe, ki so dobivali literano nadaljevanje. Izstopati sem začela iz vsega tistega, kar najdeš v uradnih virih. Seveda me ni zamikalo, da bi čisto sama razvila zgodbe, ne znam. Vedela, da rabim nekoga, ki bo to znal dobro naredit. Petrov način pisanja pa mi je zelo ustrezal," je dejala Ferleževa na predstavitvi. Za Petra Rezmana je bil to velik izziv, je priznal, iz Šaleške doline se je moral preseliti v Maribor. "Potem sem ga začel načrtno študirat. Veliko so mi dali sprehodi skozi mesto in Maribor mi je zlezel pod kožo. Veste, nisem vedel niti, kje je ožji center, poznal nisem niti relacij med desnim in levim bregom." Prizna, da si je mogoče Maribor "naredil" precej po svoje in da ga najbolj fascinira to, da ni tipičnega Mariborčana pa tudi to, da so odnosi med ljudmi v teh zgodbah, ki se začnejo leta 1850 in se končajo nekje v sedemdesetih prejšnjega stoletja, kljub strahovitemu tehnološkemu preskoku tega obdobja, ostali enaki.