V Beli dvorani gradu v Račah je bil 3. januarja 1. abonmajski koncert. Nastopil je Trio Tacet v sestavi Mojca Jerman - violina, Martina Okoliš - čembalo, Katarina Nagode - flavta. Na sporedu so bila dela C. P. E. Bacha, F. Couperina, G. F. Telemanna, J. S. Bacha in A. Vivaldija.
Dvajseto leto je raški grad s svojimi akustičnimi ambienti prizorišče koncertov odličnih izvajalcev, v veliki večini z bogatimi mednarodnimi izkušnjami. V prvem letošnjem koncertu so tri virtuozinje izbrale tehten in obširen spored petih mejnikov baročne in rokokojske glasbe 17. in 18. stoletja, ki so močno vplivali na zvočna iskanja kasnejših generacij skladateljev, ko so se oplajali na genialni zapuščini. Zahteve skladateljev so narekovale mojstrsko obvladovanje glasbil, ki se je ohranjalo in tudi dograjevalo skozi čas. Ta čas imamo množico interpretov tedanje glasbe kot dokaz, da ta glasba skozi čas ni izgubila vitalnosti. Vedno znova nagovarja izvajalce in poslušalce. Tudi pri nas ne manjka izvrstnih interpretov, saj se je ob odpiranju Evropi skokovito povečal umetniški pretok idej in izvajalskih praks. Praviloma vsi naši glasbeni umetniki nadaljujejo ali dopolnjujejo svoj študij v mnogih evropskih kulturnih centrih in prenašajo izkustva, ki temeljijo na nepretrgani tradiciji, na domača tla.
Podobo pot ubirajo tudi tri umetnice Tria Tacet kot specialistke na svoji glasbilih. Čembalistka in organistka Martina Okoliš, ki je študirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani in tam sedaj tudi poučuje, je specialistka za staro glasbo ter sodeluje v različnih zasedbah doma in v tujini. Flavtistka Katarina Nagode je kot specialistka za glasbo od zgodnjega baroka do pozne romantike diplomirala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu in je študentka na Mozarteumu v Salzburgu. Nastopa z mnogimi zasedbami doma in v tujini. Violinistka Mojca Jerman pa je po študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani študirala še na Univerzi v Gradcu in sedaj študira baročno violino na Konservatoriju za glasbo v Bologni. Sodeluje z mnogimi zasedbami doma in v tujini. Vse umetnice so se izkazale na mednarodnih tekmovanjih.
Zasedbi violina, flavta, čembalo je bila posvečena množica skladb. Izbor je bil tehten in primeren zmogljivosti ansambla.
Triosonata v d-molu WQ 154 enega od Bachovih sinov je kot prva skladba s svojim rokokojskim pridihom napolnila baročni prostor Bele dvorane. Veliki čembalo je s svojo mehkobo v basovskih strunah napovedal barvno širino koncerta, uigranost tria pa vznemirljiv umetniški dogodek. Couperinov Premier concert iz zbirke Concerts royaux, ki je pravzaprav suita, je bil programska in tudi izvajalska nadgradnja nadaljevanja koncerta. Rokokojsko videnje stavkov je žarelo v drobnih okraskih ovenčanih tem, ki so v soigri zahtevali natančno poznavanje stila ter v teh podrobnostih ritmično izčiščeno igro. Uživali smo v briljanci Couperinove mojstrovine.
Telemann (Bachov sodobnik) je kot skoraj enakovredna umetniška osebnost z neizčrpno invencijo z neštetimi deli močno sooblikoval baročni zvočni prostor - tudi sedaj redkokateri baročni koncert mine brez njegove skladbe. Njegova Triosonata v a-molu iz zbirke Essercizii musici TW je bila mnogo več kot glasbena vaja, saj zahteva visok nivo mestoma virtuoznega igranja. Vrh baroka z J. S. Bachom je bil v Triosonati v C-duru s svojimi zahtevami tudi umetniški vrh koncerta. Vivaldi je s svojimi neštetimi skladbami barok mediteransko obarval. Njegova Triosonata v D-duru, RV 84, ki je (tudi že pri Bachu) komaj "dala dihati" partu flavte, pa ne dosti manj preostalima dvema, je briljantno zaključila koncert.
Ponosni in srečni smo lahko, da imamo možnost s takšnimi izvajalci razvajati našo zvesto publiko. Koncert je bil zaradi pandemije avdio in video posnet in je dostopen na youtube kanalu in spletni strani KUD Rače.
Tattenbach, Jurčič, Rače, Maribor
Grad Rače je že dve desetletji prizorišče vrhunskih koncertov. Renesančna graščina iz leta 1530, ki je zgledno prenovljena s sredstvi Občine Rače - Fram in evropskimi sredstvi, je znamenita po zgodovinskem dogodku iz 17. stoletja: takratni lastnik graščine Ivan Erazem Tattenbach je bil vpleten s hrvaškima plemičema Zrinjskim in Frankopanom v zaroto proti cesarju Leopoldu. Sestajali so se tudi v raškem gradu, bili odkriti in leta 1667 obglavljeni v Gradcu oziroma na Dunaju. Ob uspehu zarote bi lahko bil tok zgodovine na tem področju precej drugačen. Pisatelj Josip Jurčič je na to temo napisal zgodbo z naslovom Ivan Erazem Tattenbach, ki je tudi prvi slovenski zgodovinski roman. Predlani je občina izdala knjigo z izvirnim besedilom avtorja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
