Matic Majcen
Čeprav so filmi, ki jih je František Čap posnel v Sloveniji, močno zaznamovali našo kinematografijo, pa je znano, da je bilo obdobje, ki ga je češki režiser preživel v naših krajih, pogosto zaznamovano z bridkostjo. Že njegov prvi film Vesna je leta 1953 postal velika uspešnica in ga številni ljubitelji filma v srcih ohranjajo še danes, pa vendar so mu v času izida ravno zaradi uspeha očitali pretiran populizem, ki naj bi ga filmar k nam uvozil iz tujine. Z današnje perspektive vemo, da je Čap v slovensko okolje prinesel predvsem drugačen pogled na film. Filmi po njegovem niso bili nujno daljnosežni avtorski ali družbeni projekti, temveč jih je ustvarjal z zavestjo, da jih je mogoče ustvarjati za najširše občinstvo kot neke vrste obrt. V času socializma je bil takšen nazor prepoznan kot pretirano zahodnjaški in tudi zato je Čap leta 1972 v Ankaranu umrl "osamljen in pozabljen", kot so zapisali pri Slovenski kinoteki.
Zaradi teh zgodovinskih dejstev dandanes ne zamudimo nobene priložnosti, da ne bi slavili Čapovega vizionarstva, in nocoj bo Slovenska kinoteka v sodelovanju z Mestnim kinom Domžale, Slovenskim filmskim centrom in Arboretumom Volčji Potok priredila še enega tovrstnih veličastnih dogodkov. Čapov drugi slovenski film Ne čakaj na maj (1957) so namreč pri kinoteki digitalno restavrirali, prenovljena različica pa bo pod poletnim nebom zaživela v vsem svojem sijaju.
Film Ne čakaj na maj je nadaljevanje Čapove uspešnice Vesna, zato ni presenetljivo, da se je večkrat pojavljal tudi pod naslovom Vesna II. V drugem delu so maturanti prerasli v študente, dogajanje pa se preseli v gorski hotel, kamor se mladostniki odpravijo na zimske počitnice. Pri Slovenski kinoteki poudarjajo, da so bili nekateri prizori, kot je tisti s padalsko akcijo, v kateri se fantje spuščajo z neba, za tisti čas naravnost spektakularni in je tudi z njihovo pomočjo film tako zelo prepričal takratno občinstvo.
Slovenska kinoteka, Arhiv RS in Slovenski filmski center so se projekta digitalne obnove lotili s pomočjo podjetja Iridium Film iz Ljubljane, kjer so poskrbeli za digitalizacijo slike in njeno digitalno obdelavo, zvok so digitalizirali s pomočjo podjetja L'Immagine Ritrovata v Bologni, obdelavo zvoka pa je izvedlo podjetje Studio Ritem iz Ljubljane. Nad projektom sta kot strokovnjaka za področje filmske slike bdela direktorja fotografije Rado Likon in Radovan Čok, projekt pa je koordiniral konservator - restavrator Timotej Lah iz Slovenske kinoteke. Kot izvorni material so uporabili original negativ in negativ tona, ki ju hrani Slovenski filmski arhiv.
S tem pa čaščenja dela Františka Čapa za letos še ni konec. Pri kinoteki so namreč ob tej priložnosti že napovedali, da bo še letos na velikem platnu zaživela tudi restavrirana različica filma Vesna, in sicer premierno že oktobra na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.
