Umrl je Janko Šetinc, vrhunski pianist, čembalist, pedagog in dolgoletni vrhunski glasbeni kritik Večera. Letos aprila je dopolnil 90 let. Rodil se je v Mariboru. Tukaj je končal klasično gimnazijo, leta 1961 pa diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri profesorju Marjanu Lipovšku. Leta 1969 je tam končal še podiplomski študij. Izpopolnjeval se je iz klavirja v Londonu in iz čembala v Pragi.
Bil je na začetku vsega, kar se je visokokakovostnega umetniškega spočenjalo v Mariboru, je ob njegovi 90-letnici zapisala naša novinarka Melita Forstnerič Hajnšek. Tudi pobudnik, idejni in umetniški vodja Festivala baročne glasbe, ki so ga več kot dve desetletji prirejali v viteški dvorani mariborskega gradu. Festival je načrtoval že leta 1967. Iz baročnega festivala je 1993. po Šetinčevi zamisli v sodelovanju s Koncertno poslovalnico Narodnega doma Maribor zrasel v festival Glasbeni september.
Štiri desetletja je bil pedagog na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru pa tudi na Pedagoški fakulteti v Mariboru in tudi v Velenju. Bil je mentor številnim, med drugim Marku Letonji, Karmini Šilec ...
Prejel je nagrado tedanje Skupščine občine Maribor za umetniško delovanje, red dela s srebrnim vencem, priznanje Glasbene mladine Slovenije, priznanje Glasbene mladine Maribor in Glazerjevo nagrado 1992., nagrado Julija Betetta, nagrado dr. Romana Klasinca, nagrado Konservatorija za glasbo in balet Maribor.
V treh desetletjih in pol koncertiranja je nabral več sto nastopov. Kot solist in komorni muzik je nastopal doma in v tujini. Njegovo klavirsko in čembalsko igro sta odlikovali bogata tehnika in sugestivna izrazna moč. Kot komorni muzik je igral v vseh zasedbah od dua do noneta, zlasti pa v stalnih zasedbah, kot so sloviti Collegium Musicum Maribor, ki ga je ustanovil leta 1968, ko je zasnoval tudi Festival baročne glasbe. Muziciral je tudi v Triu Cavaliere in v Slovenskem klavirskem kvartetu. Kot solist je nastopal z orkestri Slovenske in Mariborske filharmonije, RTV Ljubljana, z Zagrebškimi solisti, komornim studiem Zagrebške filharmonije, z Dubrovniškim mestnim orkestrom, Slovenskim komornim orkestrom ... Nastopil je v vseh glasbenih središčih Slovenije, nekdanje Jugoslavije in v mnogih evropskih kulturnih centrih, kot so London, Pariz, Dunaj, Milano, Benetke, Budimpešta, Helsinki, Gradec, Bratislava ...
