V 91. letu se je poslovil Veno Taufer, slovenski pesnik, prevajalec, družbeno-politični delavec in civilno-družbeni aktivist.
Devetnajstega februarja 1933 se je rodil v Ljubljani. Študiral je primerjalno književnost. Zaposlen je bil na RTV Ljubljana, najprej kot radijski napovedovalec, potem pa kot urednik oddaj o gledališču in literaturi. V letih 1966-1969 je bil spiker v jugoslovanski sekciji pri BBC-ju v Londonu. Enako kot zaposlitve so pomembna njegova druga udejstvovanja pri avantgardnih revijah in gledališčih. V samostojni Sloveniji je bil med letoma 1991 in 1995 svetovalec vlade. Leta 1986 je zasnoval mednarodni literarni festival Vilenica, ki je prispeval k povezovanju in demokratizaciji v srednjeevropskem prostoru in ga je vodil kot predsednik do leta 1998. V letih od 1985 do 1989 je kot tajnik Društva slovenskih pisateljev sodeloval v gibanju za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, bil je soustanovitelj Slovenske demokratične zveze - SDZ in soavtor Majniške deklaracije 1989. Bil je predsednik Slovenskega centra PEN (2000-05); dva mandata (1999-2006) je predsedoval tudi mednarodnemu komiteju Pisatelji za mir mednarodnega združenja PEN, med letoma 2011 in 2014 pa je bil predsednik slovenskega pisateljskega društva.
Po kulturnem in političnem aktivizmu ga je poznala širša javnost, bralci poezije pa vedo, da je bil Veno Taufer najprej pesnik. Prve pesmi je objavil leta 1956 v reviji Beseda, prvo zbirko, Svinčene besede, pa dve leti pozneje v samozaložbi. V oblikovnem eksperimentiranju je šel že na začetku med modernisti najdlje, osebna doživetja je obravnaval z razumsko odtujenostjo, v poznejših zbirkah pa je sploh izgnal vsako sled neposredne izpovedi in se približal reističnemu pesništvu mlajše generacije. Zbrano pesniško delo mu je pred sedmimi leti pripravila Beletrina - Telemahovi komentarji (zbrane zbirke 1958-2006 z dodatkom novih pesmi 2009-2016) imajo 787 strani. Ob avtorskem pesniškem delu pa je Veno Taufer slovensko poezijo odločilno zaznamoval tudi s prevodi.
Odziv vlade
Na novico o Vena Tauferja se je odzvala tudi vlada. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, vlada z žalostjo sprejema vest o smrti Tauferja, prejemnika Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada, ter izreka iskreno sožalje njegovi družini in bližnjim. Vlada je v sporočilu za javnost še spomnila, da Taufer velja za začetnika domače moderne poezije in predhodnika pesniške avantgarde.
"S svojim prevajalskim opusom je slovenski družbi predstavil tudi moderno evropsko poezijo. Imel je izjemne zasluge za razvoj slovenske književnosti, gledališča in kulture Bil je pobudnik ustanovitve mednarodnega festivala Vilenica, ki ga je vodil 13 let in mu zagotovil široko odmeven mednarodni status. Prejel je zlati red za zasluge, zlatnik poezije in Župančičevo nagrado za življenjsko delo," so še zapisali. (STA)
