Petra Zemljič
Mariborski lokalni kulturni program (LPK) se izteka in mesto bo moralo prihodnje leto postreči z novim, s tem pa začrtati tudi kulturno politiko v prihodnje. Urad za kulturo in mladino doslej še ni podal poročil o doseganju zastavljenih ciljev in uresničevanju ukrepa, a jih obljublja, predvidoma naj bi jih obravnavali na septembrski seji mestnega odbora za kulturo. So pa medtem v Zavodu PIP (neprofitnem zavodu zasebnega prava za opravljanje dejavnosti s področja pravnega svetovanja in pravne pomoči, informiranja o Evropski uniji in razvoja nevladnih organizacij) že opravili raziskavo, v kateri so sodelovali predstavniki mariborskih javnih zavodov na področju kulture, nevladnih organizacij, delujočih na področju kulture, samostojnih kulturnih ustvarjalcev in drugih kulturnih akterjev. Večina vprašanih, bilo je 45 sogovornikov, je dosedanje izvajanje LPK-ja ocenila kot (zelo) slabo tako na ravni celotnega dokumenta kot posameznih vsebinskih področij.
Iz LPK 2015-2020 se ni uresničilo nič
Z aplavzom, a brez kasnejših oprijemljivih korakov k uresničitvi, so na začetku leta 2015 v mariborskem mestnem svetu sprejeli predlog Lokalnega programa kulture, ki ga je predstavil koordinator delovne skupine za pripravo LPK Franci Pivec. Pripravljala ga je ekipa: ob Pivcu še Marko Brumen, Peter Tomaž Dobrila, Jerneja Ferlež, Nino Flisar, Mojca Kasjak, Marko Klemenčič, Bojan Labovič, Daniel Sajko, Aleš Marčič, Primož Premzl, Peter Simonič, Vanja Skalicky, Petra Varl, Snežana Štabi, Matija Varl in Simona Vidmar.
LPK 2015-2020 je vključeval predloge 46 ukrepov, med katerimi so bili ustanovitev mestnega sveta za kulturo in podporne pisarne za kandidiranje kulturnih organizacij na mednarodnih razpisih. Med večjimi investicijami so bile navedene že znane potrebe Umetnostne galerije Maribor, Mariborske knjižnice in gradu, omenjeni pa so bili tudi vzpostavitev osrednjih prostorov za intermedijske in uprizoritvene umetnosti ter arhitekturo, odprtje neprofitne knjigarne in zagotovitev pogojev za delovanje kina Udarnik. Kaj od tega je uresničeno? Nič. (mh)
Vlaganj skoraj ni bilo
Iz raziskave je mogoče razbrati, da tudi tisti ukrepi, ki so bili deloma uresničeni, v večjem delu "ne nakazujejo, da gre za proces, ki vodi k skorajšnji uspešni uresničitvi ukrepa, temveč gre bolj za delno/nepopolno oziroma površno uresničitev, ki ne nakazuje celostne rešitve". Proračunska sredstva za kulturo (programi) so se po mnenju anketirancev v povprečju ohranjala na enaki ravni, vlaganj v kulturno infrastrukturo pa skorajda ni bilo. Kulturna javnost pogreša večjo vključenost občine pri pridobivanju dodatnih sredstev, pristojnemu uradu pa očitajo, da niso krepili sodelovanja in dialoga ter niso vključevali drugih v pripravo politik na področju kulture. Tudi zdavnaj napovedana ustanovitev Sveta za kulturo ni bila uresničena. Prevladuje mnenje, da "vodstvo občine kulturi ne nameni večje pozornosti, ni politične volje in vizije na področju kulture, prav tako je zaznati tudi pomanjkanje ambicioznosti, tudi nekompetentnost kadrov, ki v mestni upravi delujejo na področju načrtovanja in izvajanja kulturne politike".
Investicije 2020
Kot sporočajo iz občine, so investicijski projekti, ki tečejo ali so v pripravi na področju kulture v letu 2020, gradbena obnova stavbe, priprava vsebin in vzpostavitev Muzeja najstarejše trte, izvedba obnove Sodnega stolpa, obnova Čeligijevega stolpa, nabava digitalnega kinoprojektorja, priprava investicijske in gradbene dokumentacije za knjižnico in razstavišče galerije na Rotovškem trgu, priprava dokumentacije za izgradnjo dvigala v Narodnem domu, prenova in priključek transformatorske postaje za KC Pekarna, klimatizacija Pionirske knjižnice Nova vas in obnova strehe Karantene - KPD.
Nerealizirani projekti
A vrnimo se k lokalnemu kulturnemu programu in njegovi neizvedbi, za kar je po mnenju anketiranih kulturnikov odgovorna nezainteresiranost vodstva mariborske občine. Sicer se strinjajo, da so svetle točke dveletni proračun in triletni razpisi za programe na področju kulture ter njihova zgodnejša objava, a možnosti za izboljšave je še veliko. Na področju uprizoritvenih dejavnosti je večinska ocena, da temu področju ni bila izkazana prednostna podpora, saj ni bil niti vzpostavljen vadbeno-predstavitveni prostor. Podobna ocena se nanaša tudi na področje glasbene umetnosti, na področju vizualne umetnosti pa ostaja nerealiziran projekt nove umetnostne galerije. Tudi ukrep zagotavljanja ateljejev za likovne ustvarjalce ni bil uresničen.
Na področju arhitekture jih je večina navedla nepoznavanje področja, na filmskem pa, da niso bili zagotovljeni prostorski, tehnični in organizacijski pogoji delovanja mestnega kina s potrebno digitalno projekcijsko in predvajalno platformo. Večinska ocena anketiranih glede izvedbe ukrepov na področju knjige in knjižnice je podobna prejšnjim: v mestu ni skupne neprofitne knjigarne mariborskih založnikov in ni rešeno prostorsko vprašanje osrednje knjižnice.
Za neizvedbo lokalnega kulturnega programa je po mnenju anketiranih kulturnikov odgovorna nezainteresiranost vodstva mariborske občine
Obiščite spletno stran brez oglasov.
