Cenzura filma ni veliko mlajša od filma samega. V Italiji je bila uzakonjena leta 1914, odpravljena pa šele pred nekaj dnevi. Država torej odslej ne bo mogla iz moralnih, političnih, verskih zadržkov ali zaradi prizorov nasilja zahtevati posegov v film ali preprečiti njegove distribucije. Namesto tega bodo filmski ustvarjalci svoje filme sami razporejali v kategorije za različne starostne skupine občinstva. Njihovo presojo bo nato potrdila posebna komisija, ki jo sestavljajo filmarji oziroma producenti, kar pomeni, da gre za obliko samoregulacije, je iz italijanskih virov povzel MMC RTV SLO. Med bolj znamenitimi ne le prepovedanimi, ampak uničenimi filmi je zagotovo Zadnji tango v Parizu. Pri življenju so pustili - kot dokaz zločina - tri kopije Bertoluccijevega filma. Ministrstvo za kulturo je za slovo od neslavne zgodovine financiralo spletno razstavo Cinecensura s seznamom vseh filmov, ki so bili kdaj cenzurirani, in z razlogi za cenzuro. Od leta 1944 do danes se je v ta register uvrstilo 274 italijanskih filmov, 130 ameriških filmov in 321 filmov iz drugih držav. Še veliko več pa jih je bilo spremenjenih.
