Melita Forstnerič Hajnšek
Rojen je bil na kulturni praznik, 8. februarja, 1931. na Bledu. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in končal specialko pri profesorju Gojmirju Antonu Kosu. Podiplomski študij je nadaljeval na Akademie der bildende Künste v Münchnu. Leta 1966 je skupaj z madžarskim slikarjem Georgom Kressom in italijanskim kiparjem Nicolom Bianco izdal Fragmentistični manifest. Fragmentalni pristop, prikazan v delih podpisnikov manifesta, združuje na isti sliki povsem različne, na prvi pogled nezdružljive elemente, "fragmente", ki upodobljeni predmet podajajo z vseh strani. Manifest je bil enako samozavestno inovatorski, kot je bil nekdanji Marinettijev nadrealističen iz leta 1909. Poleg zahteve po absolutni kompoziciji in popolni svobodi oblikovanja tehnike in kompozicije, integracije slikarstva in kiparstva, obvladovanja figuralike in abstrakcije ter njune kohezije, fragmentacijo kot integral in integracijo fragmentov. Za fragment kot znamenje, nosilca pomenov, je Oblaka pet let pred Manifestom navdihnil obisk nacističnega taborišča Dachau, kjer ga je ob podoživljeni grozi obšlo prepričanje, da jo je ne le ponovno pokazati/podoživeti, temveč likovno prenesti sodobnikom mogoče zgolj z asociativnim združevanjem videnih posameznosti, katerih vsaka vsebuje celovitost.
V Münchnu, velemestu in likovnem središču z dolgo tradicijo, je pridobil notranjo svobodo, ki ga je rešila pretesnih akademijskih vezi, kot se jih rešuje človek, ki je to šolanje temeljito spoznal in postal reden gost ateljejev, združujočih manjše število umetnikov svobodnejšega pogleda.
Prvič je samostojno razstavljal leta 1958 v Ljubljani. Sledile so samostojne razstave v Berlinu, Bibionu, na Elbi, v Gradcu, Hamburgu, Kasslu (Documenta 1977 – 2. Fragmentistični manifest, skupaj z Georgom Kressom in Burkhardom), Münchnu, Reykjaviku, St. Gallenu, Stockholmu, Vaterstettnu, Viliplanu, Zürichu in mnogih slovenskih galerijah. Sodeloval je na skupinskih razstavah po Sloveniji, Nemčiji, Srbiji, Italiji in na Japonskem. Večkrat je razstavljal na ljubljanskem grafičnem bienalu, na grafičnem bienalu v Maastrichtu, bienalu v Skopju, Parizu, bienalu grafike Ovrense v Španiji idr. Njegova dela so v javnih in zasebnih zbirkah v Avstriji, Italiji, Kanadi, Nemčiji, Norveški, Nizozemski, Švedski, Švici in ZDA. Od leta 2008 je stalna zbirka del Poldeta Oblaka na ogled v Kosovelovem domu v Sežani. Zadnja leta se je Oblak s posebno ljubeznijo posvetil slovenskemu Krasu.
V Oblakovem delu je čutiti močno navezavo na velikega profesorja A. G. Kosa. Poetične, trdno grajene podobe gorenjske krajine upodablja s hladnim koloritom, ostro, zadržano, kraške krajine pa vehementno ekspresivno, barvno žareče; približuje se magičnemu realizmu.
Umetnostni zgodovinar Zoran Kržišnik je o Oblaku zapisal: "Mislec in poet, inovator, ki se zna povezati s tradicijo, graditelj, ki zadovoljuje intelekt, in poet, ki govori srcu in čutom, zajema tako fragmentirano celovitost naše oprijemljive in virtualne resničnosti.”
