Vasko Atanasovski: Kličem k strpnosti, empatiji in spoštovanju

Skladatelj, saksofonist in flavtist Vasko Atanasovski je znan po transžanrskih sodelovanjih s svetovno znanimi jazz, rock, klasičnimi in tradicionalnimi glasbeniki ter mojstrskem pristopu do vseh glasbenih stilov. S svojo glasbo je prekrižaril velik del sveta, je ustanovitelj številnih glasbenih zasedb in tudi skladatelj za komorne, orkestralne in zborovske sestave pa tudi za lutkovne, plesne in gledališke predstave. Do zdaj je izdal 13 albumov, pred kratkim pa je največja založba na Balkanu, Croatia Records, izdala album Best of Vasko Atanasovski, kar ga kot slovenskega glasbenika postavlja med zelo redke izbrance, denimo ob bok legendarnih Buldožerjev.
Atanasovski z novim koncertnim ciklom, ki ga je zasnoval, Glasbarium, nadaljuje in širi že tradicionalne koncerte Melem, ki jih v Mariboru in v Ljubljani snuje in producira že od leta 2016. Avtorski koncerti Melem so zadnja leta v Ljubljani in Mariboru kvalitetno obogatili glasbeno dogajanje pri nas in ga oplemenitili z gosti iz tujine. V slogovnem prepihu džeza in modernih ljudskih godb so iz tujine pripeljali mnoge izvrstne umetnike, kot so Simone Zanchini (ITA), Michel Godard (F), Matija Dedić (CRO), Vasil Haždimanov (SRB), Tamara Jokić (SRB) in Bodek Janke (D), ter jih premešali s prav tako odličnimi slovenskimi izvajalci, kot so Marjan Stanić, Dejan Lapanja, Žiga Golob in Ariel Vei Atanasovski. V dvoranah SNG Drame Ljubljana, dvorane Union in Narodnega doma Maribor so izvedli številne vrhunske koncerte.
''Letos sem v obeh mestih začrtal kar štiri koncertne dogodke, ki pa so bili zaradi pojava epidemije prisiljeni v mnoge kompromise in prilagajanja. Veliko povabljenih glasbenikov iz tujine se žal ne bo moglo udeležiti nastopov, vendar se dogajanje nadaljuje v pozitivnem duhu; našla so se nova prizorišča, nove vrhunske zasedbe in dogodki bodo kljub vsemu izvedeni," pravi novemu ciklu na pot Atanasovski.
Kako je sploh nastala ideja o Glasbariumu - najbrž iz potrebe po povezovanju z mednarodnimi glasbeniki, s katerimi že dolgo ustvarjalno sodelujete. Najbrž ste morali in boste morali z NIJZ uskladiti marsikaj?
"Ideja koncertnega cikla Glasbarium je nastala nekako spontano iz mojega dolgoletnega ustvarjanja in sodelovanja z glasbeniki z različnih koncev sveta. Še posebej je vzcvetela, ko sem zadnja leta v Mariboru in Ljubljani vzpostavil zelo uspešne koncerte Melem, jih zdaj nadgradil in tako sta obe mesti pridobili namesto le enega kar štiri izjemne koncerte.
Pogoje za izvedbo koncertov omogočijo skrbniki prostorov, v Mariboru tako Darja Pernat - Doda, ki se že desetletja zavzema za redni koncertni program v klubu KGB, katerega letno prizorišče, v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Maribor, sem izbral za avgustovske in septembrske koncerte. Oktobrski koncert pa bo v veliki dvorani Narodnega doma Maribor. V Ljubljani so bili koncerti predvideni v SNG Drami Ljubljana, ki je zaradi razmer povsem zamrznila koncertno dejavnost. Tako avgusta in septembra gostujemo na letnem vrtu Gale hale na Metelkovi ter oktobra v Stari Elektrarni v sodelovanju z zavodom Bunker. Prihod Zorana Majstorovića iz Hrvaške pa nam je omogočilo Ministrstvo za kulturo RS."

Nepopravljiva škoda

Predstavljam si, kako težka je vaša situacija v teh mesecih pandemije in tudi zdaj, ko je javno kulturno življenje še zmeraj omejeno. Čemu vse ste se morali zadnje mesece odpovedati? Imeli ste načrtovano celo vrsto projektov: dogovorjene nastope v štirih državah, odpadla vam je produkcija za Jugoslovansko narodno gledališče Beograd, kjer bi ustvarili glasbo za Ibsenovo predstavo Hedda Gabler. Izpad v vseh mogočih smislih je nepopravljiv, nenadomestljiv?

Glasbenikov iz New Yorka, Bosne, Srbije žal ne bo

Odmevni Melem je prerasel v nov cikel, kakšni so bili razlogi, povodi?
"Ker želim domači publiki ponuditi več, sem se odločil dejavnost razširiti. Rdeča nit je seveda ponuditi dobro glasbo, ki se ne udinja preveč komercialnosti, ampak ohranja jasno sporočilo in umetniško vrednost, morda s seboj nosi tudi izročilo dediščine. Prav tako je želja predstaviti čim več edinstvenih glasbenikov visoke kvalitete, tako domačih kot tujih, in jih morda celo povezati v nova sodelovanja. Menim, da so takšna umetniško-producentska sodelovanja precej pomembna in da lahko ustvarijo dodano vrednost. Izbrana kultura oziroma kvalitetna umetnost nasploh je v današnjih časih še posebej lahko pomembna nosilka identitete mesta ter doživljajev in utripa v njem."
Kako ste se odločali za sodelujoče, najbrž je bilo treba tudi veliko prilagajanja glede na države z rdečega seznama, logistične probleme...?
"Predvideni izbor, ki sem ga ukrojil po svojih izkušnjah in poznanstvih, sem moral skorajda povsem spremeniti. Glasbenikom iz New Yorka, Bosne in Srbije sem se za zdaj moral odpovedati. Tudi za lokacije sem se moral dogovoriti na novo in pri tem sklepati kompromise. Kljub podpori mestnih občin Ljubljana in Maribor je seveda velik problem tudi popolnoma porušena finančna konstrukcija, saj je število publike z ukrepi omejeno in s tem prodaja vstopnic, ki je za koncerte našega obsega predvidena kot pomemben prihodek. Kakorkoli, za zdaj upam, da bom lahko izpeljal vse, kar sem si zadal, in da se pogoji dela kmalu normalizirajo."
Ko sva se nazadnje pogovarjala v času lockdowna, ste se spraševali, v kakšno družbo se bomo zbudili po epidemiji. V kakšno smo se?
"Haha, mislim, da smo še zmeraj v fazi prebujanja. Na plano je naplavilo veliko sovraštva, primitivnega obnašanja in izjav. Kot kaže, za zdaj kot narod in družba kotiramo precej nizko in potrebujemo še veliko izobraževanja, predvsem pa katarze in eliksirja umetnosti. Če gledam pozitivno, lahko verjamem, da je vse to po svoje dobro in da je to neki način čiščenja, ki mu lahko sledita preporod in pozitivnejši obraz človeštva. Kličem k strpnosti, empatiji in spoštovanju svojih bližnjih kot tudi tistih nekoliko bolj oddaljenih in drugačnih. Morebiti je trenutna situacija možnost, da se izboljšamo in osvobodimo."