Včasih pozabljene teme so v ospredju

Partnerji s področja sodobne raziskovalne umetnosti - Zavod Kersnikova, Zavod Projekt Atol, Zavod Aksioma, Društvo Ljudmila, Zavod Cona (vsi iz Ljubljane), Univerza v Novi Gorici - Akademija umetnosti, Mladinski center Velenje, LokalPatriot Novo mesto in Mladinski kulturni center Maribor so se lani povezali v konzorcij, poimenovan konS, in s tem vzpostavili sodelovalno platformo na diagonali zahodne in vzhodne kohezijske regije Slovenije. Projekt je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture, ki jo financirata Slovenija in EU iz sklada za regionalni razvoj. Projektu za obdobje 2019-22 namenjajo 4,5 milijona evrov, doslej pa so vzpostavili že nekaj delovnih vozlišč po Sloveniji, izvedli izobraževalne delavnice in izpeljali dogodke na spletu, kot so na primer predavanja, konference, okrogle mize in razstave.

Mreža konS je leto 2020 zaključila z modulom konS, ki se je zgodil v jesenskem lockdownu v sodelovanju z Mednarodnim festivalom računalniške umetnosti. Sprva načrtovane vsebine in dogodke so iz Modne hiše preselili na splet, znotraj novega okvirja pa so spregovorili o umetniški produkciji na presečišču (umetnost-znanost-tehnologija) in o vključevanju umetnosti v inovacijah za prihodnost. Predstavil so avtorje in njihove projekte, v januarju pa so že odprli novo vabilo za prijavo umetniških projektov za leto 2021, ko bodo podprli do pet umetniških produkcij sodobne raziskovalne umetnosti, izbranih na programskem svetu konzorcija. Izbor bo znan konec februarja, umetniški projekti pa so lahko že v nastajanju ali popolnoma novi. Produkcija izbranih umetniških del bo potekala v tematskih laboratorijih partnerjev in ob pomoči pridruženih partnerjev (Univerze v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici) ter projektu konS pridruženih raziskovalnih in znanstvenih laboratorijev in inštitutov.

Kako ocenjujete delovanja konSa v letu 2020, potem ko ste vse načrtovane dogodke (pre)selili na splet?

"Pri projektu konS v Mariboru govorimo o dve plasteh. Na eni je za konS Maribor pomemben laboratorijski del, ki izvaja in bo v naslednjih dveh letih končal šest sodobnih raziskovalnih projektov, ki povezujejo znanost, umetnost, tehnologijo in želijo na poti inovacij vzpostaviti stik z lokalnim gospodarstvom in univerzo, fakultetami. Druga pomembna pa je lani vzpostavljena delavničarsko-izobraževalna plast, ki je v štiriindvajsetih tednih 2020 vsak redni četrtek ponudila šestnajst delavnic za mlade v fizičnem prostoru oziroma dodatnih osem delavnic preko spleta. V našem fizično/spletnem vozlišču se je začela graditi raziskovalna skupnost ljudi, ki razmišljajo in pripravljajo nove izobraževalne delavnice oziroma smo vzpostavili sodelovanje z nekaterimi glavnimi akterji tehnično-raziskovalnega in umetniškega izobraževanja v mestu. Izvajanja delavnic v Mariboru in sodelovanja z lokalnimi partnerji, festivali, institucijami ter vzpostavljena gostovanja na Ptuju, v Lendavi in Murski Soboti bi bila seveda še intenzivnejša, če ne bi bilo pandemične situacije."

Kje je vozlišče?

"To je Kulturni inkubator na Koroški 18. Tam imamo, ko fizična situacija dovoljuje, redne četrtkove delavničarske termine za mlade različnih starosti in termine za redna skupnostna srečanja razvijalcev. Znotraj tega prostora razmišljamo tudi o projektnem laboratoriju, ki je naš fokus v naslednjih dveh letih, oziroma od tam skušamo postavljati mostove sodelovanja v mestu in znotraj regije."

Kaj ste se lani naučili?

"Situacija pandemije je svojevrstna. Noben sektor oziroma kot celotna družba nismo bili na kaj takega pripravljeni. Dobili smo vpogled, refleksijo, kje in kako smo. V bistvu smo dobili veliko hitrih analiz tudi v in o polju, ki se dotika znanosti-tehnologije-družbe-umetnosti in statistike stopnje digitalizacije naše družbe, uporabnosti računalnika in mreže teh, stanje odprtih podatkov, sposobnost adaptacij in fleksibilnosti sistema ... Situacija v šolstvu nam kaže, kako razumemo in smo sposobni uporabljati nove, drugačne metode in digitalne kanale, ki nam jih tehnologija ponuja. Kakšna je pokritost z internetom, kako kvaliteten internet uporabljamo, kakšna je digitalna pismenost po celotni družbeni vertikali, so kot včasih pozabljene teme lani in zdaj stopile v ospredje. Za celotno družbo je bilo leto 2020 šok, skozi prilagoditve in različna iskanja ter razmišljanja pa so se pojavile poti in tudi rešitve, ki jih drugače morda niti ne bi razvijali, se jih ne zavedali. "

Kako je potekal prenos znanja na splet, na daljavo?

"Jasno je, da je kontakt v fizičnem prostoru lažji, stvari se zgodijo hitreje in te situacije smo navajeni. So pa tudi drugačne metode in tehnike, kanali, in da, adaptacija fizičnega prostora v digitalni prostor je bila in je še vedno izziv. Tudi logističen, saj ljudem, zainteresiranim za naše izobraževalne delavnice, material in orodje dostavimo tudi na dom. Dobra plat je, da v delavnciah niso le otroci in mladostniki, ampak celotne družine, ki so se lotile abecede programiranja z mikrokontrolerji. Skupnost se je razširila in starši niso le tisti, ki otroke nekam pripeljejo ali odpeljejo, ampak skupaj z njimi sodelujejo, se izobražujejo, raziskujejo in ustvarjajo. Skupnost se je razširila in starši niso le tisti, ki otroke nekam pripeljejo in od nekod odpeljejo, ampak skupaj z njimi sodelujejo, se izobražujejo, raziskujejo in ustvarjajo. A situacija podajanja znanja na daljavo je kot tehnologija sama. Ima dobre in slabe strani. Nadzor vseh nas je lahko večji in fizični kontakti umanjkajo, a hkrati ponuja drugačne povezave, hitrejši pretok in večji dostop do informacij."

S spletnimi obiski ste zadovoljni?

"Smo. Zaradi situacije smo tako v načinih predstavljanja projektov v fizičnem prostoru kot v metodah izvajanja delavnic in v sami produkciji ter distribuciji znanja in seveda v sami komunikaciji in delu med sabo morali narediti korak naprej, korak v znano in neznano hkrati. Pokazalo se je, da smo s spletnimi pogovori, javnimi diskusijami in spletnimi dogodki za javnost hitrejši in tudi globalnejši. Fizično publike na predstavitvenem modulu konS res ni bilo, a smo uredili in dobili kvalitetno dokumentacijo raziskovalnih projektov. Dobivali in ustvarjali smo materiale in postavili stvari na način, ki ga v zdravi situaciji ne bi spoznali. V normalni situaciji bi imeli razstavo in nato fotografsko postavitev. Zdaj pa imamo skoraj že strokovne dokumentarne filme dostopne na spletnih kanalih. Mariborčani, naša zvesta publika v fizičnem prostoru, res niso videli reaktivacije in preobrazbe legendarne Modne hiše v prostor sodobnega razstavišča raziskovalne umetnosti, smo pa, kot rečeno, posneli strokovne filme in dokumentarne videokompozicije, dostopne tako meščanom kot globalni publiki."

V mreži je več partnerskih mest in težave vsakega so verjetno tudi specifične?

"Projekt konS je fenomenalna možnost in finančna injekcija za polje sodobnih raziskovalnih umetnosti in za interdisciplinarne načine povezovanja znanosti, gospodarstva, tehnologije in izobraževanja skozi procese umetniškega razmišljanja. Zdaj je čas za nadgradnjo naših lokalnih izobraževalno-inovacijskih okolij in za vzpostavitev nacionalne mreže, ki odprto in kvalitetno vključuje nova mesta in vzpostavlja nova vozlišča. Zaradi kvalitetnih partnerjev znotraj mreže konS in znanja ter izkušenj, ki so na kupu, so možne dopolnitve razvojnih, kulturnih in izobraževalnih politik ter nastanek dobrih strategij in izvajanja teh skozi primere dobrih praks zdaj in v prihodnosti. Vsako slovensko mesto in konS institucije znotraj njih smo seveda različni in drugačni, a čas za povezovanje, deljenje znanja in virov ter za odgovorno delovanje ne bi mogel biti boljši. In tako Evropa kot država prepoznavata potencial in nujnost umetniškega razmišljanja znotraj interdisciplinarnih procesov dela v vseh porah družbe in njenega razvoja."

Kako ljudje sploh razumejo pojem družbeno odgovorno in trajnostno delovanje?

"Vsi vemo, da določeni strateški dokumenti mest, držav in Evrope temeljijo na načrtih, vizijah, potrebah. Kar se ekološke realnosti tiče, je več kot jasno, da je zelena, odgovorna, ozaveščena in trajnostna logika tista, ki ji je treba slediti. Kar se delovanja in stanja družbe tiče, so odgovornost in solidarnost ter transparentnost, rekel bi obrti, ki jih je treba razvijati in negovati. In ti dokumenti in te strategije so, vprašanje je le, kako se tega držimo v praksi. Umetniško razmišljanje in interdisciplinarnost sta skozi ustvarjanje, čutenje, razumevanje in raziskovanje sveta ter naših življenj nekaj, kar je prisotno v vsakem od nas in od zmeraj. Gre za igrivost in svobodo razmišljanja, za senzibilnost in za spoznavno-raziskovalne procese ter za vzpostavljanje skupine, kolektiva, skupnosti, kar vsak od nas skozi igro, učenje in razvoj v družbi pozna, ima in uporablja. In potrebnosti umetniškega razmišljanja in interdisciplinarnosti se zavedajo tako strategije razvoja družbe kot vizije napredka gospodarstva, koncepti ekonomije in artikulirane politike. Želimo razširiti logiko in procese umetniškega razmišljanja ter interdisciplinarnosti, ki lahko pomagajo pri delu in razvoju tako pravniku/-ci, učitelju/-ci, kuharju/-ici, negovalki/-cu, športniku/-ci. Delamo na razvoju in definiciji novih profilov ljudi, ki so sposobni preskokov in odprtega delovanje ter širjenja odgovorne in solidarne zgodbe. V povezovanju umetnosti, znanosti, gospodarstva in tehnologije ter skozi izobraževanja se iščejo preskoki, ki nam ponujajo trajnostni razvoj, odgovorno družbeno delovanje in vedno več kvalitetnih socialnih inovacijah, o katerih se veliko govori in se jih išče ter jih kot družba potrebujemo."