Veliko malo gledališče na desnem bregu

English Student Theater (EST) II. gimnazije Maribor je pripravil v novem šolskem letu in v jubilejni, 30. sezoni nov muzikal - Figarova svatba. Ambiciozno in drzno so se lotili kanonske Beaumarchaisove komedije, ki je doživela številne žanrske predelave v mnogih okoljih. Med drugim je z Linhartovo priredbo v igro Ta veseli dan ali Matiček se ženi pomenila tudi začetek slovenske dramatike.
Ustvarjalci celovečernega, dve uri in pol trajajočega muzikala - komedije zmešnjav z režiserjem Matjažem Latinom in umetniško vodjo, koreografinjo in prirejevalko scenarija Majo Pihler Stermecki na čelu so se predelave ene najbolj uprizarjanih komedij lotili profesionalno, samosvoje, ambiciozno. Vse mogoče duhovito kombinirajo v tem drznem, kompleksnem pastišu uprizoritvenih kodov in glasb. Klasičnoglasbene, baročne, mozartovske vložke mešajo z rokenrolom, španskim flamenkom, seveda pa ne gre brez svetovnih pop uspešnic - od Voguea Madonne, Eurythmicsove There must be an angel do Lady Gaga Shallow idr. Izvirne, mladim glasovom dobro prilegajoče se glasbene priredbe so delo Sebastijana Duha. Muzikal kot zvrst je lahko zablestel v vseh svojih žlahtnih prvinah.
Kot v vsaki generaciji je tudi v najaktualnejši v EST nekaj izjemnih solistov, a tudi zbor je v skupinskih točkah, denimo v odlomku iz muzikala Les Misérables - Nesrečniki deloval suvereno, enotno, ubrano. Pozna se precizno delo s profesorjem glasbe, zborovodjem na šoli Viljemom Babičem. Za izjemno, suvereno angleško izreko, ki jo lahko zavidajo mnogi naši, recimo da profesionalni pevci muzikalov, skrbi nekdanji prvi mož EST Emil Pečnik.
Režiser Latin je postregel z vsemi uprizoritvenimi kodi, ki jih je igralsko-pevska ekipa sugestivno udejanjala v vseh prizorih. Nizali so se z osupljivo energijo in tempom. Menjave scene so bile nevsiljive - eksterieri so se subtilno spreminjali v interiere. Ne le petje, tudi igra nekaterih protagonistov je bila za srednješolsko raven nadpovprečna. Nobenega glumatanja, popustov, komercialni muzikali, ki masovno naseljujejo dvorane po vsej deželi, se v čisto vsem lahko skrijejo pred estovci.
Grof Almaviva Gašperja Bedenika je bil tak, da se ga ne bi sramovala nobena poklicna scena. Z glasom in stasom, s pretanjenim čutom za komiko je obvladoval sceno. Tudi grofica Almaviva Ane Breznik se je proslavila zlasti s pevskimi soli. Figaro Gala Gabriela je bil gibalno odličen, tudi glasovno korekten, Suzana Taje Kušar je bila njegov navihani antipod. Glavna četverica je skupaj s preostalo številno ekipo, omenimo še temperamentno Katerino Trpkovsko kot Marceline (pa še mnoge druge bi bilo vredno izpostaviti), v posameznih in skupinskih prizorih demonstrirala neverjeten žar, profesionalnost in žlahtno mešanico mladostne razposajenosti ter izrazne zrelosti - glasbene in igralske.