Veronikino nagrado je tokrat strokovna žirija podelila Alenki Jovanovski. Odločila je, da je najboljša pesniška zbirka tega leta v Sloveniji njena Tisoč osemdeset stopinj. Žirijo sta prepričali pesničina srčnost in kritičnost. "Kritična je do brezsrčnega individualizma in potrošništva, ki ga spodbuja kapitalizem. V njenih pesmih lahko slišimo glasove, ki jih skušajo vladajoče neoliberalne strukture potlačiti, čeprav ne pripadajo nobeni kontrakulturi ali subkulturi, ampak kulturi taki, kot je. Ti verzi vključujejo govorico prekariata, socialne angažiranosti, multikulturnosti, feminizma in ekološke ozaveščenosti," je o njej zapisal predsednik strokovne žirije Igor Divjak. Letos so bile med petimi nominiranci kar štiri pesnice – tudi Nina Dragičević z Ljubav reče greva, Anja Golob z zbirko da ne da ne bo več prišla …, Klarisa Jovanović z Izgnana, žirija pa je nominirala tudi zbirko Odrezani od neba Esada Babačića.
Fit media in celjska občina nagrado poetom podeljujeta že 23. leto. Jože Volfand s Fit medie pravi, da ima nagrada tradicijo ter je najprestižnejša med literarnimi nagradami za poezijo pri nas, s 4000 evri pa je tudi med bolj želenimi. Njena posebnost je tudi, da pri podeljevanju nagrade sodeluje občina. "Tako Celje kot kulturno mesto, mesto izjemne zgodovine in ljubezenske zgodbe med Veroniko in Friderikom tudi kaže svoj odnos do kulturne dediščine in ambicije, da je kulturno mesto posebnega pomena," še razmišlja Volfand.
Za življenjski opus pa Fit media izbranemu pesniku ali pesnici podeli zlatnik poezije. Prejel ga je Ervin Fritz za razigranost pesniškega jezika ter prispevek slovenski literaturi in umetnosti. Po njegovi zbirki Ogrlica iz rad, ki mu je leta 2006 prinesla Veronikino nagrado, so poimenovali sinočnji večer poezije, ki je bil sicer posvečen 90. obletnici rojstva Janeza Menarta.
Še preden pa so spregovorili prejemnik zlatnika in pesmi nominirancev Veronikine nagrade, so podelili malo veroniko. Tretjo nagrado, ki jo podeljujejo srednješolcem, je prejela dijakinja Gimnazije Ilirska Bistrica Mia Valenčič. Z odzivom, pravi Jože Volfand, so zelo zadovoljni, saj pesmi svojih dijakov komisiji pošlje kar okoli 40 srednjih šol. "Mladi radi pišejo pesmi. In mislimo, da je to spodbuda, da se ukvarjajo s poezijo, literaturo in besedo. Kar nam, vse troje, v tem času manjka," je prepričan Volfand, ki trdi, da kljub nižjim nakladam poezija med bralci ostaja priljubljena. Je pa nekoliko drugačna od tradicionalne. "Zahteva nekoliko več refleksije in morda bralec potrebuje več intimnega odnosa do pesmi. Vendar bi bil enoznačni odgovor na vprašanje, ali ljudje berejo poezijo, krivičen poeziji. Dobra poezija, sem trdno prepričan, se bo vedno brala," odločno pove.
