Petra Vidali
Samo še do nedelje je v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki na ogled razstava Vezi. Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama. V soboto, 12. februarja, ob 11. uri bo imela zaključno javno vodstvo po razstavi kustosinja Asta Vrečko.
Zanesljivo je presežek že samo zbrati zgodnja dela slovenskih umetnikov, ki so med vojnama študirali na zagrebški likovni akademiji, takrat sploh edini v Jugoslaviji. A največji potencial razstave izhaja iz njenega študioznega koncepta. Predstavitev slikarskih, kiparskih in grafičnih del je postavljena v različne kontekste, tako da dobi gledalec celovit vpogled v umetniške in družbene tokove časa ter v biografije mladih umetnikov in umetnic. Ob umetniških delih so zbrali tudi veliko dokumentarnega materiala, pisem, fotografij, časopisnih zapisov o umetnikih ali zapisov umetnikov samih. Na razstavi - morda tudi sami, še bolj pa ob odličnem vodstvu - razbiramo, kako so sploh prišli na akademijo (ste vedeli, da Zoran Mušič, najbolj slaven med predstavljenimi umetniki, sprejemnih izpitov ni naredil v prvem poskusu?), kako so živeli študenti, s čim so se preživljali, kako je to vplivalo na njihovo delo in kako so jih seveda izoblikovali njihovi učitelji. Ob delih slovenskih študentov so na ogled tudi nekatera najbolj ikonična dela slikarjev profesorjev iz hrvaških zbirk. Ob izpostavitvi skupnih značilnosti (motivnih izbir, tematskih preokupacij, slogovnih potez) pa razstava zajame tudi obdobje njihove diferenciacije, nagibanja k različnim umetnostnim in idejnim tokovom. Ena od skupin, ki so se vzpostavile, je bila tudi skupina Neodvisni.
In prav Neodvisni bodo po razstavi v Kostanjevici zaživeli v še enem okviru - razstavi z naslovom Izven okvirja, ki bo od 21. aprila na ogled v Cankarjevem domu v Ljubljani in prav tako nastaja v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac.
"Skupino Neodvisni je sestavljalo štirinajst najpomembnejših slovenskih umetnikov, med drugimi Zoran Mušič, Marij Pregelj, France Mihelič, Stane Kregar, Boris in Zdenko Kalin, Nikolaj Pirnat in Frančišek Smerdu. Neodvisni so izstopali iz povprečja takratne umetniške produkcije, odlikovali so jih spretna in premišljena strategija razstavljanja, komuniciranja z javnostjo ter samozavesten nastop. Na razstavi bodo predstavljena zlasti slikarska in kiparska dela avtorjev, ki so delovali v tej skupini, prav tako pa bo razstavljeno tudi arhivsko gradivo. Umetniška dela na razstavi bodo tako iz javnih kot zasebnih umetniških zbirk, nekatera bodo javnosti predstavljena prvič," piše v napovedi razstave.
Osrednja nit spremljevalnega programa ob razstavi bo predstavitev obdobja, kulturnega, umetniškega in družabnega življenja ob delovanju Kluba neodvisnih v tridesetih in prvi polovici štiridesetih let 20. stoletja, poudarek bo na Ljubljani, a tudi drugih središčih, kjer so delovali umetniki, Zagrebu, Mariboru, Ptuju ali Celju, so še zapisali.
