Strokovna žirija je na sobotnem sklepnem dejanju 23. Pesniškega turnirja v Sodnem stolpu v Mariboru kot najboljšo izbrala pesem Andreja Medveda Ta čudežni otrok, otrok kot črn gost.
Pesniški turnir so v Mariboru začeli prirejati leta 2001 na pobudo Zore A. Jurič, ki je idejo za tovrstno prireditev povzela po romanu Marpurgi mariborske literarne zgodovinarke in pisateljice Zlate Vokač Medic. V njem je opisan srednjeveški viteški pesniški turnir na gradu Riegersburg.
Med 12 pesmimi, ki so ostale na situ od prvotno 105 na razpis prispelih še neobjavljenih pesmi, je v soboto po odločitvi žirije, ki so jo sestavljali pesnik Jure Jakob, kritičarka Veronika Šoster in literarna zgodovinarka dr. Irena Novak Popov, "po številnih dopisnih sejah in klavzurah" zmagala pesem Andreja Medveda Ta čudežni otrok, otrok kot črn gost v mojih sanjah.
Poleg naziva Vitez poezije 2023, kovane vrtnice umetnostnega kovača Mihe Krištofa in finančne nagrade v vrednosti 1000 evrov je Medved prejel tudi redek preostali izvod zajetne antologije svetovne poezije Orfejev spev.
Občinstvo je medtem z glasovalnimi lističi izbralo nagrajenca občinstva, in sicer pesem Jean Baptiste Le Couperin avtorja Anžeta Brodnika, dijaka Gimnazije Poljane.
Da je Andrej Medved zmagovalec, ni presenetljivo, bolj presenetljivo je, da se je na razpis sploh prijavil. Andrej Medved (1947) je namreč objavil že okoli trideset pesniških zbirk, za katere je prejel nagrado Prešernovega sklada, Jenkovo in Veronikino nagrado. Poleg poezije piše eseje in razprave o estetiki, likovni teoriji in filozofiji, prevaja pa tudi iz francoskega (Artaud, Bataille, Michaux), nemškega (Arp, Heym) in italijanskega jezika (Pasolini). Znan je tudi kot kustos, ne le v Obalnih galerijah, kjer je bil zaposlen, temveč tudi drugje.
V finalu so bili še Erika Fornazarič, Rok Horžen, Urša Majcen, Brigita Mencigar, Peter Rezman, Ana Stergar, Vesna Šare, Andreina Trusgnach, Helena Zemljič in Lučka Zorko.
KUD Pranger je tokrat že drugič podelil novo priznanje vizir za najboljši pesniški video. Selektorica je bila tudi letos Ivana Vogrinc Vidali.Vizir je prejel 27-letni Aljoša Toplak za video pesmi Danes gledam skozi okno. Druga in tretja nominacija sta pripadli Urši Majcen in Vesni Vajović.
Iz utemeljitve žirije
"Žirijo, ki je vse do zadnjega kolebala med tremi, štirimi izrazno skoraj enakovrednimi pesmimi, je na koncu najbolj prepričala pesem Andreja Medveda Ta čudežni otrok, otrok kot črn gost v mojih sanjah. To je pesem, ki žari temno in zagonetno, a tudi trajno in nepopustljivo; bralca mami, da se vedno znova vrača v njen žareči ris in uročen prisostvuje prvobitni moči pesniške besede. Moči metafore, metamorfoze, spremenjenja, ki, podobno kot ogenj na snovni ravni, ostaline preživete in takorekoč mrtve resničnosti zna preroditi v novo, živo energijo. Modernistične pesniške stvaritve, v katerih so drobci resničnosti preoblikovani v fluidne sanjske vizije, je seveda težko razlagati. V besedilu Andreja Medveda se tako prelivajo gozdna bitja (črn kos), delo gozdarjev (kamioni z mokro hlodovino, smolaste dlani), namigi na smrtno nesrečo (te pokrijem z listjem, se zgrudiš v pocinkano telo, oblediš, znitkane kosti, skrčena prikazen), vse pa se povezuje z zloveščo mračno atmosfero (črni konji čez nebo, brezno, črna luknja na nebesnem svodu). Morda so to le prividi iz neprespane noči, v katerih vznikajo neke ne docela jasne, a zavezujoče izkušnje, saj je bitje, ki ga lirska oseba ogovarja, imenovano 'moj sine', 'ta čudežni otrok', 'gost v mojih sanjah'. (...) Prelivanje asociacij tvori precej hermetično besedilno strukturo, toda iz njene dinamike premaganega pogreza in prelomljenega pečata (samote?, negibnosti?) je mogoče domnevati, da avtor z razpoloženji sugerira tudi sam ustvarjalni proces: iz koncentrirane temè in nemosti se izvija pesem, ki lirski osebi pomeni toliko kot njegov otrok. Intenzivna in fascinantno zakodirana pesniška stvaritev, ki z vsakim branjem vleče še globlje v gost gozd."
