Petra Vidali
Postaje Kavčičeve poti
"Gradivo lahko razdelimo v štiri večje vsebinske sklope, ki tudi opredeljujejo večplastnost ustvarjalnega dela Maksa Kavčiča, in sicer kot slikarja, scenografa, konservatorja in pedagoga. Poseben in še posebej dragocen sklop pa pri osebnih zapuščinah seveda predstavlja sklop Osebno. Tudi pri zapuščini Maksa Kavčiča je tako. Ohranjeni indeksi, družinske in osebne fotografije ter drugo gradivo nas popeljejo skozi Kavčičevo mladost, šolanje v Mariboru od osnovne šole na Studencih do Državnega moškega učiteljišča in do Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu, kjer je leta 1937 diplomiral. Scenografsko in konservatorsko znanje je pridobil na študiju v Pragi." (Kuriozum: Večerov urednik in privatni zgodovinar Rok Kajzer je v zapuščino prispeval Kavčičevo prošnjo za podaljšanje dovoljenja za študij v Pragi v študijskem letu 1948/49. (op, p.))
"Preko gradiva iz zapuščine lahko sledimo tudi Kavčičevemu kasnejšemu delovanju kot učitelju na Državnem moškem učiteljišču ter različnim funkcijam na področju kulture in prosvete v Mariboru. (...) Skozi zapuščinsko gradivo sledimo leta 1946 najemu prvega ateljeja v Ulici kneza Koclja 7 v Mariboru, ki pa ga je moral po 17 letih zapustiti. Ohranjeno gradivo (skice in razporeditev prostorov ter dokumentacija) nam kaže tudi stisko umetnika glede možnosti najema prostorov za ustvarjanje, tudi z najemom celice v Kazensko poboljševalnem domu v Mariboru. Šele leta 1967, po 22 letih negotovosti, dobi spodoben atelje na Partizanski cesti 13.
V zapuščini je tudi Kavčičeva rokopisna avtobiografija na sedmih straneh iz okoli leta 1960."
(Iz zapisa Vlaste Stavbar v katalogu)
Ob letošnjem kulturnem prazniku so v Univerzitetni knjižnici Maribor odprli razstavo Iz zapuščine Maksa Kavčiča (1909-1973), v Likovnem razstavišču pa je na ogled tudi razstava gvašev, ki jih je ta akademski slikar, scenograf, restavrator in profesor naslikal med letoma 1954 in 1972. Obe razstavi sta bili dobra "scenografija" za dogodek, ki se je zgodil v sredo zvečer - za simbolni zaključek postopka predaje osebne zapuščine Maksa Kavčiča Univerzitetni knjižnici Maribor.
Dogodek je moderiral Stane Kocutar, ki je razmišljal o ustvarjalnosti, ki ostane, tudi ko se življenjska pot izteče. Poznavalka Kavčičevega opusa Meta Gabršek Prosenc je predstavila njegove gvaše, tisti del opusa, ki ni nastajal v ateljeju, ampak na terenu, predvsem na potovanjih, in je zahteval hitre reakcije in gibkost. Razstavljeni gvaši potrjujejo, da sta največji kvaliteti Kavčičevega dela barva in intenzivnost izraza, je izpostavila. Ob tej obsežni zapuščini se lahko zavemo, da je Maks Kavčič dolga leta predstavljal srž likovnega življenja v Mariboru in bil ena srednjih kulturniških osebnosti, je opozorila Meta Gabršek Prosenc.
Vodja enote za domoznanstvo in osebne zbirke dr. Vlasta Stavbar je spregovorila o donacijah zasebne zapuščine kot skrbi za kulturno dediščino. Osebna zapuščina Maksa Kavčiča obsega rokopise, tipkopise, tiskovine, uradne dokumente (indeksi, različne izkaznice, diplome in priznanja), skice in fotografije. Zapuščina predstavlja vpogled v Kavčičevo osebno življenje ter slikarsko in pedagoško delo. Vanjo spada tudi več kot 300 pisem ter nekaj sto fotografij iz različnih obdobij.
Hčerka Maksa Kavčiča akademska kiparka Metka Kavčič je povedala, da bo zapuščina, ki jo je njena družina skrbno zbirala, v javni rabi omogočila primerjave in morda tudi nova ovrednotenja. Ravnateljica Univerzitetne knjižnice Maribor dr. Dunja Legat je poudarila, da je prav to temeljno poslanstvo knjižnice - hranjenje in proučevanje dediščine in omogočanje dostopa do nje, da jo bodo lahko proučevali tudi drugi. Ob razstavah in predaji zapuščine je izšel tudi katalog.
Metka Kavčič je
s predajo zapuščine in izdajo monografije storila res vse,
kar ljubeč, ozaveščen in predan dedič lahko naredi
Metka Kavčič je s to predajo zapuščine Univerzitetni knjižnici Maribor storila res vse, kar ljubeč, ozaveščen in predan dedič lahko naredi. Že prej je namreč poskrbela za to, da je del zapuščine, več kot 300 scenografskih in kostumografskih skic, načrtov in zapisov o scenografiji donirala Slovenskemu gledališkemu inštitutu. Leta 2019, ob 110. obletnici očetovega rojstva, pa je v samozaložbi izdala tudi obsežno monografijo, v kateri sta zbrana Kavčičevo delo in življenje. Na lepem dogodku ob predaji zapuščine je živahno napisane Kavčičeve avtobiografske odlomke prebral dramski igralec in dobitnik Borštnikovega prstana Peter Boštjančič.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
