Zgodba o ponovnem vstajenju

Vsak vojni konflikt pušča dolgotrajne posledice tako na posameznikih kot na celotni družbi in vojna na Kosovu v letih 1998 in 1999 ni nikakršna izjema. Na tisoče moških je umrlo v spopadih in pobojih, posmrtnih ostankov mnogih nikoli niso našli. To družbeno ozadje tvori izhodišče igranega filma Panj (Hive, 2021), ki je posnet po resničnih dogodkih in se odvija v času neposredno po vojni.

Pripoved spremlja Fahrije Hoti, eno od mnogih vdov, ki so svoje soproge izgubile med vojno, ne da bi zares vedele, na kakšen način so umrli. "Vdova mora ostati doma in opravljati hišna dela," je stavek, ki ga te ženske v filmu nenehno poslušajo, a namesto da bi se vdala v usodo, se Fahrije upre ustaljenim pravilom ter poskuša s pomočjo žalujočih kolegic začeti na novo. Njena podjetniška iniciativa ima veliko potenciala, a naleti na odpor okolice. Pravijo ji, da bi se je sramoval celo njen izginuli soprog. Pa vendar je prav na ta način na kosovskem podeželju vzniknila navdihujoča zgodba o ponovnem vstajenju, ki jo bomo danes gledali v Letnem kinu Minoriti.

Film Panj je delo režiserke Blerte Basholli, ki je tudi sama odraščala na Kosovu, od leta 2008 pa živi v New Yorku, kamor je šla študirat film. "Nekega dne sem sedela v svojem stanovanju v Brooklynu in sem med pisanjem šolskega projekta poslušala oddajo o Kosovu," je izvor filma pojasnila avtorica. "Neka ženska je govorila o tem, kako je poskušala dobiti vozniško dovoljenje, medtem ko so vaščani širili govorice o njej, ker naj bi bila s tem ponižala svojo družino. Najprej sem mislila, da je to šala. Bilo je smešno, a hkrati žalostno. Fahrije Hoti, vdova in mati dveh otrok, je morala nekaj storiti, da bi preživela. To je tudi storila. Opravila je vozniški izpit in ustanovila podjetje. Vsi okoli nje so zganjali paniko zaradi tega, a ji je uspelo."

Resnična Fahrije Hoti je danes uspešna podjetnica, ki domače izdelke izvaža po vsej Evropi. Še pomembneje pa je, da njeno podjetje zaposluje izključno ovdovele ženske, ki so, tako kot ona sama, izgubile svoje može v vojni. Blerta Basholli je film snovala kar deset let, končni rezultat pa ji je prinesel nepričakovan mednarodni uspeh. Film Panj so namreč v začetku leta 2021 premierno prikazali na filmskem festivalu v Sundanceu, kjer je navdušil občinstvo in žirijo. Prejel je kar tri nagrade - za najboljšo režijo, nagrado občinstva in nagrado žirije -, s tem pa je postal celo prvi film v zgodovini tega festivala, ki mu je uspelo osvojiti vsa tri glavna priznanja. Prav zato ni presenetljivo, da je Panj kasneje postal tudi kosovski kandidat za oskarja za najboljši mednarodni film. Skratka Panj v Maribor prihaja kot majhen film, ki je s svojo navdihujočo zgodbo osvojil srca ljubiteljev filma daleč onkraj vasic, o katerih pripoveduje.