Če ste v začetku septembra spremljali Večerovo spletno okroglo mizo Zelena celica ob mednarodnem dnevu čistega zraka, potem že veste, kako zelo pomembna je kakovost zraka za vse žive organizme.
Številke, ki osupnejo
Ali ste vedeli, da odrasel človek v povprečju dnevno vdihne kar med 10 in 20 tisoč litri zraka? Pa to še ni najbolj impresiven statistični podatek. Bistveno bolj bi nas moralo skrbeti dejstvo, da je prav onesnažen zrak najpomembnejši okoljski dejavnik tveganja za zdravje ljudi. Vsako leto po svetu zaradi posledic onesnaženega zraka umre kar sedem (7) milijonov ljudi. In, ne, to se ne dogaja zgolj v močno industrializiranih predelih Azije, statistika pravi, da je delež EU več kot 400.000 »duš«, kar preračunano na nivo Slovenije pomeni, da letno izgubimo 1.800 Slovencev na račun onesnaženega zraka. Ali, povedano drugače, promil populacije. Bi nas torej moralo skrbeti, kakšen zrak dihamo? Vsekakor.
Pravijo, da se povprečen Janez težave zave, ko ga ta udari po žepu. Torej pozorno preberite naslednje besede. Onesnažen zrak nima zgolj negativnega vpliva na naše zdravje, ampak nas tudi veliko tudi stane. V raziskavi REUS so izračunali, da so v letu 2020 zdravstveni stroški za zdravljenje zdravstvenih stanj, ki so posledica onesnaženega zraka, v EU znašali več kot 166 milijard evrov, zdravstveni stroški prebivalcev Ljubljane in Maribora, pa so v omenjenem letu znašali več kot 541 milijonov evrov.
Kurilna sezona je še posebej problematična
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) že več desetletij izvaja meritve kakovosti zraka, konkretno v Mariboru že vse od leta 1978. Kaj ugotavljajo strokovnjaki? »Pred desetletji je bil v hladnih mesecih leta zelo onesnažen zrak zaradi kurjenja premoga. Žveplov dioksid je takrat predstavljal glavni problem, zdaj z njim nimamo težav,« je na konferenci Zelena celica pojasnil Uroš Lešnik, strokovnjak za kakovost zraka NLZOH, in poudaril: »Nazadnje smo v severovzhodni Sloveniji imeli močno povišane koncentracije škodljivih delcev leta 2017, ko smo ljudi opozarjali, da naj se ne rekreirajo na prostem.« Težava so predvsem klasična kurišča na lesno biomaso v ogrevalni sezoni, posebej kurjenje v starih kotlih, kurjenje vlažnega lesa ali ostankov pohištva. Tekom celega leta pa kakovost zraka v Sloveniji niža cestni promet. Na področno onesnaženost zraka pomenljivo vplivajo tudi geografske značilnosti, kot npr. slabša prevetrenost kotlin in temperaturna inverzija.
Kdaj je torej onesnažen zrak problematičen? Na kratko, takrat, ko so v zraku prisotne visoke koncentracije onesnaževal, ki škodijo zdravju. Med najbolj problematična onesnaževala se uvrščajo t. i. trdi delci (PM10 in PM2.5), dušikovi oksidi (NOx) ter prizemni ozon (O3). Težava je v tem, da se negativne posledice izpostavljenosti onesnaženemu zraku pokažejo šele čez čas.
Škodljiv vpliv na človeka
Številne študije po svetu potrjujejo, da onesnažen zrak očitno prispeva k razvoju bolezni, zlasti bolezni dihal, srca in ožilja, kar lahko vodi v prezgodnjo smrt. Med najbolj občutljive oziroma ranljive skupine prebivalstva sodijo otroci, nosečnice, kronični bolniki, starejši in vsi, ki so vsakodnevno izpostavljeni visokim koncentracijam onesnaženega zraka.
»Pulmologi v jesensko-zimskem času beležimo znatna poslabšana stanja bolnikov, ki imajo dihalne bolezni, okvare pljuč in astmo,« pojasni dr. med. Peter Kecelj, pulmolog, in doda: »V hladnejših mesecih se več časa zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer je kakovost zraka nižja in je večja prisotnost virusov, ki tudi vplivajo na naše dihalne poti in organe. Toksične stvari in t. i. dražljivci pa povzročajo težave ne le bolnikom temveč tudi zdravim ljudem.«
Promet in ozon
Kot že omenjeno, k povišanju koncentracije onesnaževal veliko pripomore promet. Težave ljudem povzročajo predvsem manjši delci (PM2.5 in manjši), ki lahko prodrejo globje v tkivo. Prav tako so strupeni in za zdravje škodljivi dušikovi oksidi (NOx), katerih največji vir je ravno cestni promet. Njim so najbolj izpostavljeni prebivalci in dnevni migranti v večjih mestih, izpusti vozil pa bolj škodijo otrokom kot odraslim – saj so prvi manjše rasti in zato bližje plasti avtomobilskih izpuhov.
Med onesnaževala zraka spada tudi prizemni ozon, ki se nahaja v troposferi, ob površju. Kot pojasni raziskava REUS, nas v stratosferi, 20 kilometrov nad zemeljskim površjem, ozon v obliki ozonskega plašča sicer ščiti pred sončnimi UV-žarki. Toda t. i. prizemni ozon sodi med toplogredne pline in vpliva na razvoj bolezni dihal in povzroča oksidativni stres, ki je med drugim odgovoren tudi za staranje celic, vplival pa naj bi tudi na razvoj bolezni, kot so ADHD, demenca, depresija ipd.
Preverite kakovost zraka
Agencija RS za okolje (ARSO) redno spremlja vrednosti onesnaževal v zraku. Zahvaljujoč sodobni tehnologiji lahko tudi državljani prek spleta dostopamo do več kot 180 okoljskih kazalcev, temelječih na podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj posameznega pojava, kot je npr. onesnaženost zraka. Vabimo vas, da obiščete stran kazalci.arso.gov.si in preverite, kako kakovosten zrak dihate.
Pomagajmo si sami ...
Marsikdo se ob branju teh vrstic zamisli in vpraša, ali lahko sploh kaj stori glede kakovosti zraka? Odgovor je seveda pritrdilen. Ravno posamezniki, naše navade, načela in dejanja so gonilo sprememb. Za izboljšanje kakovosti zraka lahko veliko naredimo že s tem, da spremenimo svoje navade na področju uporabe avtomobila in načina ogrevanja. Strokovnjaki priporočajo t. i. aktivne vrste mobilnosti, torej da krajše razdalje premagamo peš, s skirojem ali kolesom, saj na ta način hkrati z rekreacijo poskrbimo tudi za svoje zdravje. Za daljše razdalje pa raje kot avtomobil uporabimo avtobus ali vlak in tako uporabimo oblike trajnostne mobilnosti, s katerimi bo tudi naš osebni ogljični odtis nižji. »Če se uporabi avtomobila zaradi slabih oziroma časovno potratnih povezav javnega prevoza ne moremo povsem izogniti, je bolje, da svoj prevoz delimo še s kakšnim potnikom, vozimo električni avtomobil ali parkiramo na obrobju mesta (na mestih P+R) in pot nadaljujemo z javnim prevozom ali (javnim) kolesom – tako uporabljamo oblike multimodalne mobilnosti,« še priporočajo na REUS.
Razmisliti velja tudi o zamenjavi načina ogrevanja. Posebej ob gradnji ali prenovi objektov velja prednost nameniti novejšim tehnologijam ogrevanja, ki izkoriščajo obnovljive vire energije, in se povsem izogniti kuriščem. Dejstvo je namreč, da bo kurjenje lesne biomase ne glede na kakovost peči, kotla (zalogovnika) in drv (ali peletov) vedno onesnaževalo zrak v bližnji okolici.
