Jasna Marin
Od listnate zelenjave so na vrtovih na voljo radič, endivija, blitva, špinača, peteršilj. Čez zimo ostanejo na gredah motovilec, blitva, por, radič, razni ohrovti, ki postanejo slastnejši po mrazu. Pogoj, da vrtnine ostanejo zdrave in manj občutljive za mraz, je, da rastejo na dobro odcednih tleh. Ko preti prvi mraz, z gred izkopljite rdečo peso in zeleno ter ju odnesite v klet. Tam ju zasujte z mivko. Korenček lahko vse do novembra pobirate neposredno z vrta in ga šele naslednji mesec spravite v zaboje z mivko in odnesete v klet. Lahko pa nekaj korenčka na vrtu pred pozebo zaščitite s slamo in ga izkopljete zelo zgodaj spomladi. Zelje lahko še počaka na vrtu do mraza, če pa ga boste kisali, ga poberite že prej. Za kisanje ga režite sredi dneva, ko je toplo, pri tem ohranite daljši kocen. Prenesite zelje v zaprti prostor in ga dva do tri dni pustite počivati v lesenih zabojih, da se nekoliko osuši, preden se lotite ribanja in kisanja.
Česen in čebula
Konec oktobra je čas za sajenje česna. Vse sorte česna sadimo od 20. oktobra do 10. novembra. Zakaj je jesensko sajenje boljše kot spomladansko? Pridelek je ob spomladanskem sajenju za 30 do 60 odstotkov skromnejši kot pri spomladanskem česnu, sajenem jeseni. Če želite velike glave, je treba saditi novembra. Enako velja za čebulo. Če jo sadite novembra, ima rastlina šest mesecev in več časa, da se razraste in po tem, ko dan postane dolg, začne polniti čebulo v tleh.
Kaj narediti z zemljo po dolgotrajnem deževju
Za tla je bistveno, da sta zrak in voda v njih v približno enakem razmerju. V normalnih tleh je delež vode 25 odstotkov, prav tolikšen je tudi delež zraka, delež trdnih delcev pa je 50-odstoten. Ob dolgotrajnem dežju voda izpodrine zrak iz tal. Tako imajo lahko težave rastline in ves talni živi svet, brez katerega postanejo tla nerodovitna. V težkih glinasto-ilovnatih tleh je več težav z zasičenostjo z vodo kot v lahkih peščenih tleh. Zato lahko v težkih glinastih tleh, kjer je voda izpodrinila večino zraka, pričakujemo več gnitja. Rastline v takih tleh dobesedno plavajo. Če voda ne odteče hitro, se običajno pojavi gniloba in nato izpad pridelka. Glinasta tla prepoznamo po tem, da se ob gnetenju v roki oblikujejo kot plastelin. Taka tla je treba po daljšem dežju obvezno okopati oziroma prerahljati z ročnim kultivatorjem s tremi roglji, da vanje spustimo zrak. Vendar je treba z delom počakati, da postane zemlja dovolj suha za obdelavo. Tako bodo tla, po domače, zadihala. Tudi lahka peščena tla okopljite ali prezračite, saj jim bo obdelava dobro dela. Ko se zemlja dovolj osuši, da se ne oprijema čevljev, lahko prazne grede do pomladi pokrijete z zastirko bodisi iz komposta, praproti, nabrane v gozdu, bodisi jesenskega listja, ki je odpadlo z drevja v gozdu ali na domačem vrtu. V vsakem primeru mora biti listje, s katerim bomo zastirali vrt, zdravo in brez škodljivcev. Debelina zastirke naj bo približno dva do štiri centimetre. Takšna preproga iz organskih odpadkov bo, podobno kot v naravi, kjer drevesa nasujejo listje na tla in se na poljih listje rastlin upogne k tlom, pod seboj ohranjala življenje mikroorganizmov v tleh še dolgo živahno.
V neogrevanem rastlinjaku
Če ste avgusta v rastlinjaku v senco paradižnika sejali špinačo ali motovilec, boste jeseni lahko uživali pridelek. Za kasnejšo uporabo ju lahko sadite ali sejete tudi oktobra in novembra. V rastlinjak lahko sejete še majski srebrnjak in stoletno čebulo. Slednjo lahko razmnožite tudi tako, da jeseni stare rastline v vrtu razdelite in presadite. V rastlinjak lahko sejete rukolo in blitvo. Nekoliko kasneje kot v vrtu lahko vanj sejete zimsko solato. V neogrevan rastlinjak lahko presadite tudi nekaj rastlin peteršilja, drobnjaka in druge začimbnice, da jih boste imeli vseskozi na voljo. Če želite dalj časa ohraniti glave zelja in ohrovta, jih skupaj s koreninami zakopljite v rastlinjak in pozimi pokrijte s slamo. Enako naredite z rdečim glavnatim radičem, ki vzdrži nekoliko manj časa. Rastlinjak lahko pozimi postane tudi zasipnica, če skopljete luknjo in vanjo naložite črno redkev, korenje, repo, kolerabo. Zasipnico zakopljite in pokrijte s slamo.
Sadni vrt
Sadne rastline, posajene jeseni, spomladi bolje začnejo odganjati in nato lepše rastejo. Poleti praviloma tudi manj trpijo zaradi suše. Pri izbiri sadik sadnega drevja bodite pozorni, na katero podlago je cepljena sorta. Če je cepljena na šibko podlago, rastlina ostane nizka in rodi že tretje leto po sajenju. Če imate malo prostora in želite hitro rodnost, izbirajte sadike na šibkih podlagah, to sta M9 pri jablanah, Gisela 5 pri češnjah. Srednje rasti so sorte, ki so cepljene na podlage MM 106 pri jablanah in Colt pri češnjah. Sadike, ki so cepljene na bujne podlage (sejanec), zarodijo pozneje in imajo bujnejšo rast. Te so primerne za travniške sadovnjake in velike vrtove.
Kostanj na domačem vrtu
Gobe že nabiramo, kmalu se začne tudi sezona kostanja. Ko v Evropi še ni bilo krompirja in v višjih predelih, kjer je težko ali nemogoče pridelati žito, so bili na našem ozemlju plodovi kostanja pomemben vir prehrane v jesenskem in zimskem obdobju. V zadnjih letih je postal kostanj priljubljen za sajenje na vrtovih. Drevo potrebuje veliko prostora. Sadiki kostanja, ki jo boste posadili na vrtu, namenite vsaj 30 do 40 kvadratnih metrov veliko površino. Za sajenje na vrtove ali v nasade je najbolj zanimiv maron ali debeloplodni kostanj, priporočljive so zlasti francoske sorte: Bouche de Betizac, Marsol, Maraval in Précoce Migoule - slednjo najpogosteje sadijo kot opraševalno sorto. Sadiko ob sajenju obvezno zavarujte pred voluharjem, tako da korenine položite v pocinkano žično mrežo, in srnjadjo. Kostanj najbolje uspeva na blago nagnjenih in dobro osvetljenih južnih legah, ki niso izpostavljene premočnim vetrovom. Podobno, kot se v gozdu pod kostanjem leto za letom nabirajo plasti listja, je listna ali kompostna zastirka dobrodošla tudi pod kostanjem na vrtu. Prva tri leta ohranjajte drevesni kolobar čist, torej brez plevelov, in zlasti poleti ter zgodaj jeseni drevo večkrat zalijte. Čeprav je velik porabnik vode, kostanj ne prenese visoke podtalnice, prevlažnih tal, prav tako ne mara apnene prsti.
Sajenje mačeh, spravilo posodovk
Kadar presajate mačehe, jih izlončite in spodnji obroč koreninskega prepleta odtrgajte, koreninice pa nekoliko razrahljajte, preden jih posadite v ustrezno prst, da se bodo laže razrasle. Mačehe so privlačne v kombinaciji s šaši, jesenskim vresjem, jetičniki (Hebe), okrasnimi travami, iskrivkami. Posodovke je bilo treba prenehati dognojevati že konec avgusta, zdaj bo treba zanje pripraviti ustrezno prezimovališče in jih pred mrazom preseliti tja. Če imate doma majhen ogrevan rastlinjak, bo to pravšen prostor zanje. Lahko pa jih postavite v kakšen neogrevan in svetel prostor v hiši ali stanovanju, kjer je temperatura od 2 do 8 stopinj Celzija. Preseljene posodovke potrebujejo precej manj zalivanja in jim vso jesen in zimo redno odstranjujte posušeno listje in cvetove.
